Tečaj Izrednih Postopkov

Marsikdo ne ve kaj kratica SIV pomeni (tudi sam sem bil eden izmed njih), vendar »stric google« vse ve in pravi, da je kratica francoskega izvora »Simulation d’Incident en Vol«, prevedeno v angleščino »Simulated Incidence in Flight«, slovenski prevod pa se nekako glasi »tečaj izrednih postopkov«. Takšen tečaj je potekal tudi blizu mesta Ohrid v Makedoniji od 22. do 25. septembra 2016, katerega so organizirali Martin Jovanoski, Jaka Gorenc in Damjan Čretnik.

Nekakšna posebnost tega tečaja je bila ta, da je bil na voljo tudi tistim manj izkušenim pilotom, brez izpita in manj znanja. To je bil razlog, da sem se tečaja želel udeležiti tudi sam. Kot začetnik sem namreč velikokrat v situaciji ko slišim »…kako je razbito, …kakega frontalca sem mel, … samo sem čakal, kdaj me bo sesulo«. Ob poslušanju takšnih ali drugačnih zgodb, se začnem spraševati kakšni so občutki ob takšnih situacijah. Tako skozi razmišljanje zberem pogum in se prijavim na tečaj izrednih situacij. Ob prijavi pa prvi »šok«. Damjan (moj inštruktor) ne gre zraven. Prva misel ob tem je bila, da bom prepuščen na milost ali nemilost nekim osebam, ki jih ne poznam. Vendar po Damjanovem zagotovilu, da sta tako Jaka kot Martin pilota svetovnega kova so se vsi »dvomi« razblinili.

Torej naša pot se je pričela v sredo zvečer (21.9.2016) okrog 21.00, ko smo krenili iz Ljubljane. Nekaj znanih in manj znanih obrazov se nas je porazdelilo v dva kombija in hop, bili smo na poti v Makedonijo, v kraj blizu mesta Ohrid, v 1200km oddaljeno vasico, ki nosi ime Trpejca. O samem potovanju ni kaj povedati. Vožnja, vožnja in vožnja. Ker smo potovali ponoči, nas je večina pot »prespala« (koliko se pač v kombiju lahko udobno spi). Vse je potekalo gladko le postanki so bili morda nekoliko daljši, zato smo na cilj prispeli v četrtek 22.9.2016 proti poldnevu, čeprav je bil naš prihod planiran malenkost prej. Vendar tudi ta krajša zamuda nam ni prekrižala načrtov, saj nam je prvi dan zagodlo že vreme. Štart je bil ovit v oblake in nekaj dežnih kapljic.

Tako smo čas izkoristili za namestitev v prenočišču in za pregled opreme. Vsak se je s sedežem vpel, Martin je skrbno preveril položaj vsakega pilota, po potrebi nastavil sedež, dal določene nasvete in priporočila, vsak izmed nas pa je preizkusil »izmet rezerve«. Prejeli pa smo tudi radijsko postajo in rešilni jopič (v primeru, da bi pristali v jezeru). Želja vseh nas je bila, da bi opravili vsaj en »spoznavni« let. Vendar do izboljšanja vremena nismo mogli nič drugega kot, da vzamemo nekaj »prostega časa«. V prostem času pa seveda treba spoznati okolje in takoj so nam pokazali kje je gostilna kjer bomo zajtrkovali in/ali ponočevali. Naročili smo nekaj za prigriznit, seveda lokalni roštilj (kaj pa drugega?).

Po prigrizku se je tudi vreme razvedrilo in nam dovolilo, da smo se odpravili najprej na pristanek potem pa na vzletišče. Za začetnika se mi je zdel pristanek najprej presenetljivo ozek in obdan z drevesi. Idealen za kakšnega klubskega »kosobrinčka«. Je pa pristanek tik ob jezeru ohridsksega jezera in pokrajina je bila vsaj meni zelo lepa. Vzletišče pa eno lepših kar sem jih videl. Široko, malenkost skalnato, vendar v večini poraščeno s travo, odprto in ponuja čudovit razgled na celotno ohridsko jezero.

Na štartu nam je Martin podal določena navodila, nato odletel na pristanek od koder je vsakemu dajal določena navodila. Prvi let, ki smo ga opravili je služil bolj spoznavanju terena, kot pa kakšnim konkretnim vajam. Osebno vznemirjenje pred prvim štartom je bilo zame veliko. Vendar je vse šlo brez težav. Nepopisen občutek mira in svobode v zraku. Po prvem letu in pristanku je seveda sledilo pospravljanje opreme, nato smo dogovorili še krajši individualni program za naslednji dan in se odpravili na večerjo.

Drugi dan naše dogodivščine se je začel ob 8.00 z zajtrkom. Odkrito povedano velike izbire za zajtrk ni bilo. Izbirali smo lahko med jajčno omleto, jajčno omleto s sirom in jajcem na oko. Za napitek pa smo imeli na voljo čaj ali kavo. Kakorkoli bilo, so bile te omlete zame okusne. Po zajtrku smo spet imeli krajši briefing ob katerem je Martin določil program kdo bo kaj delal.

V planu smo imeli tri vzlete na dan in znotraj teh letov je vsak posameznik izvajal individualne vaje pod budnim očesom Martina. Jaka je bil zadolžen za pomočnika na štartu in je skrbel, da so vsi štarti potekali brez zapletov. Začetniki smo najprej delali ušesa, velika ušesa, vodenje padala z velikimi ušesi. Izkušenejši so počeli kaj zahtevnejšega. Skozi tečaj je vsak pilot nadeljeval po svojih zmožnostih in Martin je hitro določal vaje, primerne vsakemu posamezniku. Začetniki smo imeli tudi »suhi trening« kjer so nam podrobno in večkrat razložili katere vrvice je treba upravljati ob določenih manevrih, povedano nam je bilo kaj pričakovati in kako reagirati. Nič ni ostalo prepuščeno naključju. Vse je potekalo v sproščenem vzdušju in ni bilo dneva da Jaka nebi stresal takšnih ali drugačnih šal.

Drugi dan smo res opravili tri štarte kot smo si zadali. Tudi večeri so bili pestri. Ob večerji smo razglabljali o dogajanju čez dan, opravili pa smo tudi video-analizo posnetkov vsakega posameznika. Poskrbljeno je bilo tudi za to, da so vsi manevri posameznikov bili posneti. Tako smo skupaj pogledali posnetke, videli dobre in slabe stvari, dobili navodila kaj in kako izboljšati, ter s pomočjo teh posnetkov določali program za naslednje dni. Ob večerih ni manjkala tudi družabna nota. Skupaj smo si privoščili kakšno lokalno pijačo. Škoda je le, da čas prehitro beži, kadar ni treba.

Tretji dan odprave smo opravili dva štarta. Sicer smo želeli, da bi vsak dan opravili tri štarte, vendar zjutraj veter ni bil na naši strani. Na štartu smo izvajali »parawaiting« in čas izkoristili za razna vprašanja in pogovore o manevrih določenega dne. Dnevi so bili podobno organizirani in vse aktivnosti so potekale po ustaljenem urniku. Zvečer smo obiskali mesto Ohrid. Je tipično turistično mesto. Malo smo se sprehodili med stojnicami, nakupili nekaj »krame« in se odpravili v eno izmed restavracij na odlično večerjo.

Čas je prehitro minil in znašli smo se v zadnjem dnevu naše odprave. Večina nas je opravila zastavljeni program zato je zadnji dan potekal »brez obveznosti«. Martin je sicer dejal, da lahko dan izkoristimo za prosto letenje, vendar nas je večina izvedla še kakšen manever. Uspelo nam je narediti dva štarta nato pa smo se proti večeru odpravili na 13 urno potovanje proti Sloveniji. Celotni tečaj je bil odlično organiziran in vsakemu lahko le priporočam udejstvovanje na takšnem dogodku. Hvala vsem organizatorjem za odlično opravljeno delo. Hvala Martinu in Jaki za strokovno vodenje, podano znanje, skrb, vse šale, skratka hvala za te čudovite dni, ki smo jih preživeli skupaj. Osebno sem prepričan, da smo pridobili marsikatero koristno izkušnjo, ki nam bo naredila letenje, lepše, brezskrbnejše in varneje. Se vidimo še na kakšnem SIV tečaju.

Franjo