Letenje je šport za katerega ne bi mogli trditi, da izredno pripomore k fizični kondiciji, vsekakor pa lahko rečemo, da ugodno vpliva na psihično zdravje. Lahko pa ta šport oblikujemo tako, da poskrbi za oboje.
Pred nami so meseci, ko termike ni v izobilju. Naš vsakdan spremljajo kratki dnevi, polni sivine. Prisotnost sonca je dar, ki nam je v zimskem času le redko naklonjen. A vendar si vsak od nas želi vsaj malo stika s padalom, vsak od nas si želi vsaj tistih nekaj minut letenja, ki nam bodo pomagale, da lažje preživimo vsakodnevno rutino. Če se na hrib odpravimo še peš, potem dobimo ob teh nekaj minutah letenja tudi dobro razgibavanje in hike&fly je lahko idealna rešitev za vse tiste, ki si želijo narediti nekaj za dušo in tudi za telo.
Hike&fly je oblika letenja, ki danes postaja zelo popularna. Vse več pilotov jadralnih padal se vrača k tisti prvobitni obliki tega športa in tega se vedno bolj zavedajo tudi proizvajalci. Trend proizvodnje lahkih kril postaja danes vse močnejši in pri proizvodnji jadralnih padal je danes vedno bolj prisotna uporaba lahkih materialov. Ta trend je tako močan, da se lahki materiali uporabljajo že pri proizvodnji klasičnih jadralnih padal in ne samo pri lahkih oblikah. Jadralna padala so danes lažja kot so bila kadarkoli.
Včasih je jadralno padalo tehtalo 7 kg. Danes je povprečna teža jadralnega padal okrog 5 kg, povprečna teža lahkega jadralnega padala pa 4 kg ali celo nekaj manj.
Kakšna je življenjska doba jadralnega padala iz lahkih materialov?
Zelo težko je podati neko konkretno oceno glede tega kakšna je življenjska doba jadralnega padala. Lahko bi rekli, da jadralno padalo zdrži približno 500 ur letenja oziroma približno 500 vzletov. Število naletenih ur lahko na nek način enačimo s številom vzletov, saj se padalo pri samem procesu vzleta in ponovnega pakiranja uniči ravno toliko kot pri eni uri letenja v zraku. Dejansko so padala z veliko vzleti in malo urami enako uničena kot tista z malo vzleti in veliko urami. Življenjska doba se tako prvim kot drugim skrajša za približno enako. Je pa res, da nekatera krila zdržijo tudi več in da na samo življenjsko dobo vpliva tudi odnos lastnika do padala in teren na katerem se vzleti opravljajo. Vsekakor bo življenjska doba padala, ki je bilo uporabljano predvsem na travnatih vzletiščih, daljša kot pa življenjska doba padala, ki je vzletalo na pesku, skalah ali drugih manj ugodnih terenih.
Če govorimo o lahkem padalu, potem lahko rečemo, da bo življenjska doba le-tega nekoliko krajša kot življenjska doba jadralnega padala iz klasičnih materialov. Lahko bi rekli, da bo krilo iz lahkih materialov zdržalo približno 400 vzletov oziroma 400 ur. Seveda je to le neka okvirna informacija, saj je zelo težko podati konkretno številko. Dejstvo je, da na življenjsko dobo jadralnega padala vplivajo številni faktorji, ki se lahko močno razlikujejo tako zaradi lastnika kot tudi zaradi proizvajalca.
Dejstvo je, da je pri jadralnem padalu najbolj na udaru zgornja površina sprednjega roba in le-ta se tudi najhitreje uniči. To je najbolj obremenjeni del krila, saj je vzgon na tem mestu največji. Zato mora biti ta del krila narejen iz težjega in močnejšega materiala. Če je ta del krila narejen iz vzdržljivega materiala, potem lahko na drugih delih krila uporabimo lažje materiale in to ne bo vplivalo na življenjsko dobo krila. Če ima prednji rob dobro 3D panelno obliko in če je obremenitev dobro razporejena, potem lahko pričakujemo, da bo imelo krilo dolgo življenjsko dobo. Na življenjsko dobo krila namreč ne vpliva samo material. Če bo krilo iz težkih materialov slabo oblikovano, potem bo njegova življenjska doba vseeno krajša kot življenjska doba padala iz lahkih materialov, ki pa je dobro oblikovano.
Najbolj pogosto uporabljan material je Porcher – le ta je uporabljen pri 70% današnjih padal. Porche lahko tehta 40gsm, 32gsm ali 27gsm. GSM je enota, ki predstavlja grame na kvadratni meter in predstavlja standard v industriji.
Dominico ima prav tako podoben razpon materialov. Ločimo D30, D20 IN D10 (najlažji).
Zakaj torej proizvajalci in konstruktorji ne uporabljajo na manj izpostavljenih mestih vedno lahkega materiala? Odgovor je seveda preprost. Zaradi stroškov. Material se prodaja v linearnih metrih. Širina blaga na roli je 1,42m. Okvirno lahko rečemo, da so stroški naslednji:
40g je 5eur/m
32g je 8eur/m
27g je 9eur/m.
V povprečju rabimo za padalo M velikosti 100 metrov materiala. Uporaba lahkega materiala skoraj podvoji stroške v primerjavi z uporabo težjega materiala. In ni le to. Če se uporablja lahek material, potem je tudi šivanje zahtevnejše, saj uporaba lahkega materiala zahteva bistveno večjo natančnost pri šivanju.
Na splošno so lahka krila varnejša, saj je pri njih prisotne manj vztrajnosti, kar pomeni, da bodo pri izhodih iz različnih manevrov manj eksplozivna. Tudi vzlet bo pri lahkih krilih bolj enostaven, saj je kupola lažja in se bo bistveno bolj lahkotno dvignila.
Nekateri so mnenja, da imajo lahka krila tudi boljše letalne sposobnosti. Pri lahkih krilih se običajno uporabljajo tudi tanjše vrvice, zaradi česar težko trdimo, da samo lahki material vpliva na boljše letalne sposobnosti. Zaradi kombinacije obojega pa vsekakor lahko pričakujemo, da bo takšno krilo imelo boljše performančne sposobnosti.
Pri izdelavi lahkega krila poznamo še en trik. Uporabimo težji material in v njega naredimo več lukenj. To bo funkcionalno pri rebrih in diagonalah, ni pa ta metoda uporabna na zgornji ali spodnji površini krila!
Z gotovostjo lahko trdimo, da imajo lahka krila kar nekaj prednosti v primerjavi s težjimi krili. Največja slabost lahkih kril je njihova cena ter njihova slabša odpornost na trganje. Če boste obviseli na drevesu, boste kaj kmalu opazili razliko med lahkim krilom in tistim, narejenim iz težjih standardnih materialov. Krilo iz standardnih materialov je manj dovzetno za trganje, medtem ko se krilo iz lahkih materialov v takšnih neljubih situacijah bistveno hitreje raztrga.
Plusi in minusi lahkih kril:
+ manjša teža
+ enostavnejši vzlet
+ manjše pakiranje
+ boljše obnašanje krila pri SIV (manj eksplozivnosti)
– stroški
– hitrejše trganje materiala
Mojca Pišek, DJP Lintvar
Vir: Bruce Gldsmith, Cross Country 185