Outdoor Show 2011

Skoraj sem se zjokala od sreče, ko sem se v četrtek znašla na poti proti Kobaridu. Že samo dejstvo, da imam ponovno možnost sedeti v objemu teh gora, me pripelje do točke, v kateri moj obraz postane razpotegnjeni zmazek enega velikega nasmeška iz katerega se ni mogoče izkopati.

Kobala RAP

In ko končno sedimo pri Teji, je tako kot da smo ponovno doma. O tem smo si bili enotni vsi, ki smo prišli, prišli pa smo itak skoraj vsi.

O dirki ne bom izgubljala preveč besed, ker ne vem, kaj se je dogajalo v prvih bojnih črtah, saj sem se vse tri dni vlekla tam nekje od zadaj. Tako ali tako je pomembno le eno – da sem vsak dan letela in pa da sem si vsak dan uspela do večera spet nafilati baterije.

Veljavni sta bili dve dirki, sobotna je na žalost padla v vodo. Na splošno lahko rečem, da so nam usodo v teh dnevih krojili najrazličnejši oblaki, takšnih ali drugačnih razsežnosti, oblik in tudi barv in sama zase lahko rečem, da sem se jih v zraku nagledala kot že dolgo ne. Naj so bili takšni ali drugačni, letenja nam niso preprečili.

Ne rabim nič napisat

Prvi dan je disciplino Stol-Podbela-Most na Soči-Idrsko-Kozlov rob-Kobarid najhitreje preletel Jurij Vidic. Zaradi prehitrega razvoja je bila tekma v zraku ustavljena, vendar je že pred tem šestim pilotom uspelo prileteti v cilj. Med njimi je to uspelo tudi Anžetu, ki mu nova niviukova cota odlično služi.

V soboto smo se na štart odpravili zelo zgodaj, saj so oblaki, ki so se pojavili že ob zgodnjih jutranjih urah, kazali na to, da bi se mogoče lahko v popoldanskih urah razbohotili bolj, kot si to želimo. Pred nami je bila  krožna dirka okoli Kobarida, ki bi naj štela tudi za Outdoor show, ki se je ta vikend dogajal v Kobaridu. Task je bil prekinjen zaradi prekomernega razvoja oblakov, tekma pa zaradi prekratkega časa trajanja ni bila veljavna. Kljub temu, da si običajno želimo gor, je bil to dan, ko smo si želeli predvsem dol. Nekateri niso imeli lahkega dela.

 Zmagovalci večera – vsi

Po njihovi zaslugi – MI2

Če je bila pot na štart prejšnje dneve naporna, potem je bila v nedeljo za večino od nas le-ta izredno naporna. Za nami sta bili že dve dirki, ob tem pa tudi nori sobotni večer s skupino Mi2 na čelu.  Ponovno so grozile nevihte, zato je sledil zgodnji štart in kratka disciplina, katero je najhitreje preletel Urban Valič, z Aljažem in Dušanom za petami.

Zdravljenje v zdravilni vodi in z zdravilnimi substancami

V skupni razvrstitvi je zmago slavil nepremagljivi Jurij Vidic, drugo mesto je zasedel Aljaž Valič, tretje pa Primož Suša. Na nehvaležnem četrtem mestu je pristal naš president Anže Pristov, v serijskem razredu pa je bil najvišje uvrščen Lintvar Mičo, ki se je uvrstil na četrto mesto. Za ovratnik mu je dihal Wosa Wosek, kot male cucke pa sta jih je vse nabila Lojz Tovornik (ki je spet imel »srečo«) in Damjan Lotrič.

Huda tekmeca v serijskem razredu sta že v četrtek opravila težak trening

Kot že kdaj poprej, sem v ženski konkurenci ponovno nabila sama sebe in bila za to tudi bogato nagrajena.

Nagradni sklad je bil popolnoma po mojem okusu – se vidimo kmalu v Posočju (aja, v raju)

Organizatorji so se maksimalno potrudili in si tako že letos zagotovili našo prisotnost v naslednjem letu.

Lepo nas je bilo videti zbrane v Kobaridu v takem številu in komaj čakam, da to ponovimo.