Maksimalen užitek

Jadralno padalstvo je šport, ki zajema širok spekter ljudi. In ker smo ljudje različni ga tudi dojemamo na različne načine in od njega pričakujemo različne stvari. Vsekakor pa nam je skupno to, da na svet radi gledamo iz malo drugačne perspektive in da ob tem zelo uživamo. K temu, da bo užitek maksimalen, pa lahko največ prispevamo sami. Vse skupaj pa se začne že pri pravi izbiri padala.

Ne, ni barva tista, ki bo vplivala na našo kvaliteto letenja. Dostikrat je lahko zgrešeno tudi mišljenje, da bomo s padalom višjega razreda leteli tudi boljše. Padalo višjega razreda mi bo kaj malo koristilo, v kolikor ne bom znala vzeti tega, kar mi lahko da. Ob mojem pomanjkanju izkušenj, bo takšno padalo pripomoglo le k bolj stresnemu, in nikakor ne k bolj kvalitetnemu  letenju. Dobila bom hitrost, boljšo fineso, planiralo bo sto na uro, jaz pa bom nekje med zemljo in nebom prepuščena še enemu stresnemu letalnemu dnevu, v upanju, da le- ta ni zadnji. Tako sem razmišljala, ko so me prepričevali, da naj namesto moje »enke« končno kupim padalo. Pojavljalo se mi je sto vprašanj in premalo odgovorov, vsekakor pa me je najbolj begalo, če sem dovolj sposobna, da letim še kaj drugega kot »enko«. Potem v zraku ne bo več stavka, ki me je vedno znova pomiril v kakšni stresni situaciji:«Enko letim, vse se bo »poštimalo« samo!«

Dejstvo je, da za nič ne dobiš nič. Moje skromno mišljenje je, da je tako tudi pri padalih. Kvaliteta letenja je po moje predvsem odraz sožitja med pilotom in padalom. In večje kot bo to sožitje, več mi bo letenje dalo. Razred padala, ki ga bom izbrala, bo odločujoče vplival na to koliko in kaj bom od tega športa dobila. V prvi vrsti je torej pomembno, da znam oceniti svoje sposobnosti in da ob tem vem kaj od letenja pričakujem.

Ker še ne letim dolgo, letenje pa mi predstavlja predvsem užitek in želim, da tako tudi ostane, sem se seveda odločila, da nabavim padalo razreda DHV 1-2. Začelo se je z zbiranjem podatkov preko internetnih strani in opravljanjem primerjav med testi najrazličnejših padal. Razlike med njimi so bile le v rahlih odtenkih, kar nikakor ni pripomoglo k lažji odločitvi. Domnevala sem, da se padala, kljub podobnim letalnim sposobnostim, v zraku različno obnašajo in da gre dejansko le za to, »handling« katerega mi bo v praksi bolj ustrezal. Nekatera od njih sem enostavno izločila, ker s svojimi kilogrami nikakor nisem ustrezala njihovemu razponu teže, najmanj od vsega pa sem si želela leteti padalo na spodnji meji. Želela sem biti dobro obremenjena, kar mi bo dalo še dodatno stabilnost, ob tem pa tudi večjo prodornost.

In zgodilo se je pač tako, da sem nekatera od padal dejansko imela možnost preizkusiti tudi v praksi.  Eden od njih je bil tudi Sport 4, katerega sem sama glede na teste postavila v sam vrh razreda DHV 1-2, po mojem mišljenju je to padalo, ki bi lahko stopilo ob bok tudi padalom razreda DHV 2. Na žalost je bil to eden od razlogov, ki me je pri padalu odbijal. Nisem želela kupiti več, kot sem sposobna leteti in pri tem padalu so se mi porajali dvomi ali mu bom dorasla. Kot sem že prej dejala – brez nič ni nič in imela sem občutek, da bo zaradi tega padalo bolj jemalo, kot pa mi karkoli pozitivnega dajalo. Jaz pa bi rada le uživala. In ob najinem prvem srečanju sem zagotovo uživala. Seveda sta me najbolj očarala hitrost in okretnost padala, presenetile pa so me trde komande, katerih pri svojem prejšnjem padalu nisem bila vajena. Pa še na štartu je izgledalo kot da dejansko obvladam štart. Dvig krila ni zahteven, padalo pa tudi ni nagnjeno k temu, da bi »tolklo« naprej. Podobno velja tudi v zraku.

Pri Airwaveju pravijo, da je Sport 4 padalo, ki ga je zelo enostavno leteti in je zaradi tega dostopen širokemu krogu ljudi. S Sportom 4 so želeli izdelati padalo, ki bi se lahko v prihodnjih dveh letih postavilo ob bok najboljšim v svojem razredu, pri čemer pa so želeli obdržati »Sportov feeling«, na katerega so se tako zelo navadili in bili z njim tako zelo zadovoljni dosedanji uporabniki Sporta. Tako so pri Sportu 4 obdržali krilo za katerega je značilen optimiziranim profil za centriranje termičnih stebrov kar naredi letenje dokaj preprosto. Ker jim je uspelo zmanjšati minimalno propadanje lahko rečemo, da je to padalo, s katerim smo lahko vedno med najvišjimi. Priti tja, pa je s pomočjo auto-termične tehnologije enostavno.

Zaradi uspešnosti Magica 4, ki je prvo padalo s tremi linijami – triliner z DHV certifikatom, so izoblikovali dve verziji Sporta 4 in sicer trilinerja in štirilinerja, saj so se zavedali, da je na tem področju mogočih kar nekaj izboljšal.  Po številnih testiranjih pa so prišli do zaključka, da je štirilinerja enostavnejše leteti, enostavnost letenja pa je vsekakor ena od lastnosti, ki bi morala odlikovati padala razreda DHV 1-2. Štiriliner je omogočal daljši in bolj oproščajoč vhod pri komandah, ob tem pa ga je še vedno odlikoval preprost in odziven handling. Tako so zaključili, da padala z daljšimi vrvicami boljše funkcionirajo s štirimi linijami. Po sredini, kjer so vrvice daljše, so tako pri Sportu 4 uporabljene štiri linije, medtem ko so proti koncu, kjer je vrvic manj, uporabljene le tri linije. Na ta način je Airwaveju uspelo močno zmanjšati dolžino vrvic in s tem tudi odstraniti nekaj neželenega upora, hkrati pa so s tem, ko se niso odločili za popolnega trilinerja omogočili, da je Sport 4 ne le padalo z dobrimi letalnimi sposobnostmi, ampak tudi padalo, ki ga odlikujeta njegova široka uporabnost in  hkrati tudi udobje, čemur lahko z drugimi besedami rečemo, da ga odlikuje tudi velika stopnja varnosti.

Na padalih je sprednji zgornji rob bolj izpostavljen dejavnikom, ki povzročajo staranje padala. Da bi preprečili prehitro staranje tega zelo občutljivega dela, je le-ta izdelan iz odpornejšega materiala. Stabilnost in trdnost padala sta povečani s hibridnimi diagonalami. Novost na padalu so tudi dodatne ojačitve, ki še dodatno povečujejo stabilnost padala in prispevajo k temu, da je padalo manj dovzetno za  stranska zapiranja. Z odstranitvijo ene od celic so na padalu še dodatno povečali stabilnost, zaradi česar je padalo dosegljivo še širšemu krogu ljudi. S Sportom 4 je Airwaveju uspelo izdelati padalo, ki ga je preprosto leteti, po drugi strani pa ga odlikujejo dobre letalne sposobnosti. Ne le, da se lahko postavi ob bok padalom svojega razreda, primerja se lahko tudi s padali višjega razreda, saj se je s Sportom 4 Airwaveju zelo uspelo približati njihovemu padalu razreda DHV 2 Mustang2, lahko bi celo rekli, da je v nekaterih lastnostih Sport 4 celo boljši. Je pa res, da so pri Airwaveju delali tudi na padalu razreda DHV 2, tako da je njihov novinec po imenu Cobra že opravil LTF teste in ga bo v velikosti M po novem letu že mogoče naročiti. Cobra je kolikor je le mogoče blizu resničnemu trilinerju, saj so skoraj v celem razponu vrvic le tri linije. Le zaradi boljše stabilnosti samega padala so v  centru padala,  tik ob vrhu, dodane še zelo kratke D linije.  V primerjavi z Mustangom ima tako Cobra 15%  manj vrvic, kar pri celotni dolžini predstavlja 60m. Tako ima Cobra le 326m vrvic, medtem ko jih je imel Mustang 385m. Druga zelo pomembna novost je izboljšanje vitkosti padala, ki je 5.95, medtem ko je bila vitkost Mustanga 5.7. Pri izdelavi padala so se opirali na konstrukcijo Magica 5,  s čimer jim je uspelo ustvariti padalo razreda DHV 2, ki ga odlikujeta  izredno dobra finesa in vrhunsko planiranje.  Delali pa so tudi na tem, da so sledili preprostemu »handlingu«, ki je značilen za padala njihove blagovne znamke. Moram reči, da se tudi sama kar veselim tega njihovega novinca in upam, da ga bo kmalu mogoče preizkusiti na kakšnem hribčku – seveda tudi v moji velikosti. Kakšni testni dnevi bi zato bili zelo dobrodošli.

Pred nekaj meseci sem se svojega novega padala »majčkeno« bala. Menila sem, da bo jemal preveč mene, jaz pa ne bom znala vzeti tega kar mi ponuja. In ja, res sva se tu in tam malo lovila. Dal mi je vedeti, da ni »enka«, ki sem jo letela prej in da včasih rabi malo več pozornosti. Kaj hitro me je presenetil s kloferjem in mi dal vedeti, da ne mara biti zanemarjen. Kljub temu, da me je presenetil, pa je bila to dobra šola za naprej in tudi pozitivna izkušnja ob kateri sem spoznala, da Sport v takih situacijah ni popoln štor, ki se ne bi mogel znajti sam. Zadeva se je hitro »poštimala« in bi se verjetno še hitreje, če ga ne bi letel štor. Sedaj se pri letenju trudim pridobiti od padala čim več povratnih informacij, ki mi lahko le olajšajo letenje. Sport je zagotovo komunikativno padalo, ki ti lahko marsikaj pove, če mu znaš prisluhniti in ti na ta način lahko pomaga narediti letenje kar se da enostavno. Če mu prisluhnem mi namigne v katero stran obrniti, v samem dviganju pa imam občutek kot da padalo kar vleče proti centru. V slogi je pač moč in s tem padalom se predvsem trudim najti tisto srednjo pot letenja pri kateri ne vozi on mene, niti jaz njega, temveč se na vsako avanturo odpraviva kot eno. Je že res, da je jadralno padalstvo individualen šport, vendar midva delava na tem, da sva tim.

Mogoče je z njim res nekaj več dela kot z mojo staro »enko«, a še vedno mi pusti dovolj časa, da se lahko z vsakim novim poletom ozrem okrog sebe in vidim svet enostavno takšen kot je – veličasten.

Danes vem, da sem opravila dober nakup. Padalo je hitro, ima za svoj razred zelo dobro fineso, pa še planira sto na uro, jaz pa se nekje med zemljo in nebesi potapljam v globine modrega neba, v želji poleteti vedno višje in vedno dalje. Maksimalnemu užitku nasproti in ob tem se počutim enostavno noro, ker vem, da nama skupaj lahko uspe marsikaj.

Je pač tako, da ko letimo padalo, ki je primerno našemu znanju in ob tem izberemo tudi prave letalne dneve, takrat ne more med nami, maksimalnim užitkom in varnostjo stati več nič.

Piše: Mojca Pišek