VAJE ZA AKTIVNO LETENJE

Pilot pridobi znanje aktivnega letenja z vajami in z nabiranjem izkušenj, ko postopno veča zahtevnost pogojev letenja. Za vse to potrebuje dovršeno osnovno znanje in prav zato mora sodoben učni program učenca že v osnovah navajati na aktivno letenje. Zelo pomembne so vaje aktivnega letenja, ki se izvajajo v nadaljevalnem programu učenja. Te vaje pa služijo tudi rekreativnim pilotom vzdrževati potreben občutek za upravljanje krila.

Poleg številnih vaj, med katerimi so že vsem poznane zahtevnejše, kot so postopki hitrega spuščanja (ušesa, B – stol, spirala) in stransko zapiranje ter odpiranje krila, so pomembne predvsem naslednje vaje:

                     - nihanje naprej in nazaj ter uravnavanje leta,
                     - nagibanje in uravnavanje leta,
                     - izvajanje hitrih osmic,
            
Nihanje naprej in nazaj ter uravnavanje leta
Pilot povzroči nihanje krila naprej in nazaj z enakomernim zategovanjem in popuščanjem krmilnih vrvic. Po ravnem letu enakomerno zavre krmilne vrvice do polovice in jih zadrži, da se krilo s spremenjenim vpadnim kotom privzdigne in zaostane (gledano vertikalno) za pilotom. Ob tem pilot zaniha naprej in še preden izgubi energijo nihaja, enakomerno popusti krmilne vrvice da ga krilo dohiti in zatem prehiti. Ko pilot po prehitevanju krila zopet dospe vertikalno pod krilo, ga zavre in ponovi vajo od začetka. Pomembno je, da izvaja pilot vajo z občutkom in da z vajo zazna ritem nihanja svojega padala.

Vaja se najprej izvaja v mirnem ozračju. Pilot postopoma veča nihanje do razumnih mej, zatem se preizkusi v enakomernem in močnem vetru (nihanje lahko izvaja celo na mestu). Zelo pomembno je, da nihajem sledi uspešno uravnavanje leta s takojšno vzpostavitvijo ravnega leta.

Nagibanje in uravnavanje leta
Pilot leti s popuščenim krilom, nakar prične z enakomernim izmeničnim zategovanjem levih in desnih krmilnih vrvic (do polovice). Tako povzroči nagibanje krila in nihanje pilota levo in desno. Pomembno je, da pilot ob nihajih prenaša težo na notranjo, obremenjeno stran. Paziti mora na ritem nagibanja, da lahko s telesom sledi krilu in da ne povzroči razbremenitve in porušitve krila. Ob tem pilot vzdržuje generalno smer letenja. Prekomerno stopnjevanje nihanja in zapiranja krila mora preprečiti z nasprotnimi krmilnimi vrvicami.

Cilj te vaje je, da se pilot nauči uravnati let po nagibanju. Pilot počaka, da krilo zaniha nazaj in ga zavre, še preden zaniha naprej. Do zaželenega učinka pa ne pride le z zategovanjem, ampak tudi s pravočasnim popuščanjem krmilnih vrvic in z ustreznim prenosom teže.

Izvajanje hitrih osmic
Pilot izvaja hitre osmice s kombinacijo nagiba in zavoja. Ta vaja je dokaj zahtevna, kajti pilot mora harmonično zategovati krmilne vrvice in prenašati težo. Pilot mora zagotovo obvladati padalo, če hoče izvesti lep manever hitrih osmic. Kot vsaka vaja, pa mora tudi ta vsebovati kontroliran začetek in zaključek.


PS. To niso vaje, s katerimi bi zbujali pozornost ali izvajali akrobacije. To so vaje umirjenega tipa, iskanja občutka krmiljenja krila. Predvsem, da se pilot zave, da si lahko sistem pilot - krilo razlaga tudi kot nihalo in da zakonitosti tega nihala izrabiti v prid svojega letenja. Napačno ali nekontrolirano izvajanje teh vaj pa lahko kaj hitro privede do nekontroliranih situacij. Predlagam, da se jih lotite zelo postopoma in v za to primernih razmerah, najbolje pa pod nazorom svojih učiteljev, ki naj vam postrežejo s podrobnejšo razlago in video posnetki.
                              

 Simeon Klokočovnik