Konstrukcije in Materiali (K)
K-01. Zakaj so diagonalne podpore v krilu?
a) Omogočijo lepšo obliko krila
b) Omogočajo manjše število nosilnih vrvic po krilu in povečajo trdnost krila
c) Preprečijo pretok zraka po krilu
kat02vpr01odgB
K-02. Debelina profila letalne naprave se običajno izraža:
a) s številom odprtin v profilu
b) s faktorjem povečave
c) v % glede na dolžino profila
kat02vpr02odgC
K-03. Odprtine v rebrih so namenjene:
a) boljšemu pretoku zraka med celicami
b) zmanjšanju teže padala
c) boljši napetosti zgornje površine
kat02vpr03odgA
K-04. Katere nosilne vrvice nosijo 3/4 skupne teže?
a) Zadnje vrvice (D-vrvice)
b) Sprednje vrvice (A in B vrvice)
c) Srednje vrvice (B in C vrvice)
kat02vpr04odgB
K-05. Skupna nosilnost vrvic na A in B liniji pri meritvah na tehničnem pregledu mora biti:
a) dvakrat toliko kolikor je skupna maksimalna vzletna teža
b) 10 % več kot je nosilnost C in D nosilnih vrvic
c) najmanj 8-kratna maksimalna vzletna teža in ne manj kot 800 kg (8000 N)
kat02vpr05odgC
K-06. Katera teža se upošteva za vzletno težo?
a) Teža pilota, opreme in jadralnega padala
b) Teža pilota in opreme
c) Teža pilota in jadralnega padala
kat02vpr06odgA
K-07. Katere vrednosti potrebujete za izračun obremenitve krila na m2?
a) Težo opreme in pribora ter površino jadralnega padala
b) Vzletno težo in površino jadralnega padala
c) Razpon, površino in težo jadralnega padala
kat02vpr07odgB
K-08. Kakšna naj bo krilna obremenitev jadralnega padala?
a) 3,3 kg/m2
b) V razponu predpisanem od proizvajalca
c) Od 2 do 4 kg/m2
kat02vpr08odgB
K-09. Kakšna naj bo krilna obremenitev pri bolj vitkih jadralnih padalih?
a) 3,3 kg/m2
b) 2,5 kg/m2
c) V mejah določenih od proizvajalca
kat02vpr09odgC
K-10. Kakšne so lahko posledice premajhne krilne obremenitve?
a) Slabša vodljivost jadralnega padala in povečana možnost deformacije krila v turbulentnih pogojih
b) Slabše pobiranje v šibkih dviganjih
c) Težje naredimo »ušesa«
kat02vpr10odgA
K-11. Pilot ima maso 80 kg, oprema z jadralnim padalom pa tehta 18 kg. Jadralno padalo ima površino 28 m2. Kolikšna je krilna obremenitev?
a) 4 kg/m2
b) 2,8 kg/m2
c) 3,5 kg/m2
kat02vpr11odgC
K-12. Jadralno padalo ima maso 5 kg, pilot z opremo 75 kg. V strmi spirali deluje na pilota sila 2G. Kaj to pomeni?
a) Pilot občuti dvakratno težo svojega telesa
b) Pilot je navidezno težak 120 kg
c) Pilot pritiska v sedež s silo 3500 N
kat02vpr12odgA
K-13. Koeficient vitkosti je?
a) Razmerje med globino in višino profila
b) Faktor povečave
c) Razmerje med razpetino na kvadrat in površino
kat02vpr13odgC
K-14. Kako se glasi formula za vitkost?
a) Razpetina krila na kvadrat: Površina krila
b) Površina krila na kvadrat: Razpetina krila
c) Površina krila na kvadrat: Razpetina krila na kvadrat
kat02vpr14odgA
K-15. Katero jadralno padalo ima največjo vitkost?
a) Jadralno padalo z veliko celicami
b) Jadralno padalo z veliko razpetino in majhno površino
c) Jadralno padalo z veliko površino in veliko globino
kat02vpr15odgB
K-16. Pri površini jadralnega padala 26 kvadratnih metrov in razponu krila 11 m znaša vzletna teža 100 kg. Kolikšna je vitkost krila?
a) 5,25
b) 3,8
c) 4,65
kat02vpr16odgC
K-17. Kateri od navedenih konstrukcijskih zahtev najbolj vpliva na letalne sposobnosti jadralnega padala?
a) Število celic in diagonalnih povezav
b) Vitkost in profil
c) Tanke nosilne vrvice
kat02vpr17odgB
K-18. Kaj storite, če vaše jadralno padalo pogostokrat preide za krajši čas v prevlečen let?
a) Z vozli skrajšam A nosilne vrvice
b) Jadralno padalo letim nekoliko pospešeno
c) Jadralno padalo mora v kontrolo k proizvajalcu
kat02vpr18odgC
K-19. Kaj lahko povzroči povečana poroznost materiala na zgornji sprednji strani krila?
a) Krilo ostane v prevlečenem letu
b) Večjo horizontalno hitrost
c) Občasno se pojavljajo stranska zapiranja krila
kat02vpr19odgA
K-20. Kako ugotavljamo tehnično primernost jadralnega padala?
a) S tehničnim pregledom
b) S primerjalnim letom
c) Z vizualnim pregledom kupole in vrvic
kat02vpr20odgA
K-21. Kaj bi moralo najbolj vplivati pri izbiri padala?
a) Da ima homologacijsko nalepko z navedeno dopustno krilno obremenitvijo
b) Ustrezati mora znanju in teži pilota
c) Čim boljša finesa
kat02vpr21odgB
K-22. Kaj najbolj vpliva na trdnost in staranje krila jadralnega padala?
a) Pogosto zlaganje
b) Vlaga
c) UV žarki
kat02vpr22odgC
K-23. Ali UV-žarki slabijo material jadralnega padala?
a) Samo, če je temnih barv
b) Ne
c) Da
kat02vpr23odgC
K-24. Na kaj je potrebno paziti pri močni sončni pripeki?
a) Pripeka ne škoduje niti jadralnemu padalu, niti veznim pasovom
b) Jadralnega padala in veznih pasov ne puščati na žgočem soncu
c) Sončna pripeka škodi le jadralnim padalom, ki so narejena iz poliestra
kat02vpr24odgB
K-25. S katero tekočino lahko čistimo jadralno padalo?
a) Z vodo
b) S čistilnim bencinom
c) Z alkoholom
kat02vpr25odgA
K-26. Kaj storite z jadralnim padalom po pristanku v morju?
a) Posušim v senci
b) Operem s sladko vodo in posušim v senci
c) Jadralno padalo mora v kontrolo k proizvajalcu zaradi krčenja materiala
kat02vpr26odgB
K-27. Ustreznost (test kompatibilnosti – K test) letalnega sedeža in reševalnega padala s sistemom za odpiranje mora preveriti:
a) pilot pred letalno sezono
b) ni potrebe, ker so sistemi univerzalni
c) strokovnjak ob vgradnji reševalnega padala v letalni sedež
kat02vpr27odgC
K-28. Zakaj ni priporočljivo jadralnega padala dlje časa hraniti v nepropustno zaprtem ovoju?
a) Jadralno padalo se lahko poškoduje zaradi plesni
b) Hranjenje v nepropustno zaprtem ovoju je priporočljivo
c) Kondenzirana vlaga lahko povzroči korozijo
kat02vpr28odgA
K-29. Kaj naredi tkanino za jadralna padala neprepustno za zrak?
a) Gosto najlonsko tkanje
b) Poseben nanos – impregnacija
c) Poliester
kat02vpr29odgB
K-30. Kolikšna je najmanjša še dopustna propustnost materiala na zgornjem sprednjem delu krila, merjena s poroziometrom MK-1, da jadralno padalo še izpolnjuje obstoječe tehnične zahteve?
a) Vsaj 10 sekund
b) Ni teh omejitev
c) Vsaj 5 sekund
kat02vpr30odgA
K-31. Kaj je “Rip-Stop” material?
a) Obstojnejši material in bolj odporen proti UV sevanju
b) Tkanina z mrežasto ojačitvijo, ki preprečuje nadaljnje trganje
c) Najlonska tkanina, ojačana s kevlarsko mrežo
kat02vpr31odgB
K-32. Kako vpliva dež na jadralno padalo?
a) Nima posebnega vpliva
b) Poveča krilno obremenitev
c) Povzroči spremembo težišča krila
kat02vpr32odgC
K-33. Kaj se lahko zgodi, če letimo v dežju?
a) Mokro jadralno padalo leti hitreje in v zavojih močno izgublja višino
b) Lahko pride do stabilnega prevlečenega leta
c) Jadralno padalo bo mokro in težko, pristanek bo zaradi tega hitrejši
kat02vpr33odgB
K-34. Katera trditev o optimalni nosilnosti reševalnega padala je pravilna?
a) najbolj optimalna je obremenitev, ki je 20 – 30% manjša od maksimalne dopustne obremenitve
b) najboljša je obremenitev, pri kateri je hitrost padanja 6,8 m/s
c) najboljša je maksimalna obremenitev
kat02vpr34odgA
K-35. Kaj je pomembno za učinkovito uporabo reševalnega padala?
a) Da lahko hitro in enostavno izvlečemo notranji kontejner
b) Da je ročica za odpiranje rdeče barve
c) Da je ročica za odpiranje na desni strani sedeža
kat02vpr35odgA
K-36. Katera teža se upošteva pri izbiri velikosti reševalnega padala?
a) Teža pilota in opreme brez jadralnega padala
b) Teža pilota
c) Teža pilota, opreme in jadralnega padala
kat02vpr36odgA
K-37. Kakšna je najboljša pritrditev reševalnega padala na letalni sedež?
a) Z 1,5m dolgim nosilnim trakom
b) Na obeh ramenskih trakovih letalnega sedeža
c) Na desni nosilni karabin (desničarji)
kat02vpr37odgB
K-38. Zakaj je dobro, da je reševalno padalo pritrjeno na letalni sedež na ramenskih trakovih?
a) Ker je tam najmočnejši trak
b) Ker bi nas drugje nosilni trak reševalnega padala motil
c) Da je položaj pilota po odpiranju reševalnega padala stabilen in pokončen
kat02vpr38odgC
K-39. Kaj je pomembna prednost »front« kontejnerja?
a) Možnost namestitve instrumentov
b) Ročka za odpiranje v vidnem polju in možnost obojeročnega izmeta
c) Frontalna zaščita
kat02vpr39odgB
K-40. Na kaj moramo biti najbolj pozorni, če imamo reševalno padalo v »front« kontejnerju?
a) Da vrvico pospeševalnika napeljemo pod nosilnim trakom reševalnega padala
b) Da so instrumenti dobro pritrjeni
c) Da nimamo motenega pogleda navzdol
kat02vpr40odgA
K-41. Zakaj je pomembna odprtina – ventil na vrhu okroglega reševalnega padala?
a) Zaradi hitrega odpiranja
b) Omogoča stabilno padanje
c) Zmanjšuje dinamični udarec ob odpiranju
kat02vpr41odgB
K-42. Kdaj je potrebno preverjati sistem za odpiranje reševalnega padala?
a) Ob prelaganju reševalnega padala
b) Ko zlagamo opremo v nahrbtnik
c) Pred vsakim poletom
kat02vpr42odgC
K-43. Kdaj je priporočljivo preložiti reševalno padalo?
a) Glede na navodilo iz tehnične knjižice
b) Vsako jesen
c) Samo kadar je bilo mokro
kat02vpr43odgA
K-44. Na kaj moramo biti pozorni pri prsnem traku letalnega sedeža?
a) Da ga lahko zapnemo z eno roko
b) Da ga lahko hitro odpnemo
c) Da je primerne dolžine. Priporočljivo je 38-42 cm, odvisno od teže pilota, za najboljšo vzdolžno
stabilnost v sedežu
kat02vpr44odgC
K-45. Kaj je namen protektorja?
a) Zmanjša silo ob udarcu in zaščiti pilota
b) Oblikuje aerodinamično formo letalnega sedeža
c) Izboljša udobnost sedenja
kat02vpr45odgA
K-46. Kakšno oznako ima enoten letalni test za testiranje jadralnih padal v Evropi po letu 2009?
a) LTF
b) DHV
c) EN 926-2
kat02vpr46odgC
K-47. V koliko kategorij razvršča EN – test jadralna padala?
a) V štiri kategorije: A, B, C in D
b) V štiri kategorije: 1, 1-2, 2, 2-3
c) V tri kategorije: 1, 2 in 3
kat02vpr47odgA
K-48. Kaj je značilno za padala A in B klasifikacije?
a) Visoka stopnja stabilnosti, nezahtevno vodenje in hitra vrnitev v normalen let pri motnjah letenja
b) Primerna so za lokalna jadranja
c) Nimajo večje horizontalne hitrosti kot 50 km/h
kat02vpr48odgA
K-49. Jadralna padala A in B varnostnega razreda ne smejo v stabilno spiralo po klasifikaciji EN:
a) do hitrosti padanja v spirali 10 m/s
b) do hitrosti padanja v spirali 14 m/s
c) do hitrosti padanja v spirali 8 m/s
kat02vpr49odgB