Letalska Meteorologija (M)

M-01. Kako imenujemo zračni ovoj okoli zemeljske oble?

a) Troposfera

b) Atmosfera

c) Stratosfera

kat01vpr01odgB

M-02. Tropo-, strato-, mezo- in iono-sfera so:

a) podnebni pasovi

b) sloji atmosfere, našteti po višini od zemlje navzgor

c) področja, v katerih nastaja vreme

kat01vpr02odgB

M-03. V katerem sloju atmosfere se dogajajo vremenski pojavi?

a) V mezosferi

b) V stratosferi

c) V troposferi

kat01vpr03odgC

M-04. Kolikšna je približno gostota zraka pri normalnih pogojih?

a) 1,2 kg/m3

b) 12 kg/m3

c) 2,2 kg/m3

kat01vpr04odgA

M-05. Kolikšen je povprečen temperaturni gradient v Mednarodni standardni atmosferi (ICAO):

a) 1°C/100 m

b) 0,65°C/100 m

c) 0,80°C/100 m

kat01vpr05odgB

M-06. Instrument za merjenje zračnega tlaka je:

a) higrometer

b) psihrometer

c) barometer

kat01vpr06odgC

M-07. Kolikšen je približno zračni tlak na morski gladini?

a) 1 bar

b) 1,2 bara

c) 100 hPa

kat01vpr07odgA

M-08. Kako se spreminja zračni tlak z naraščajočo višino?

a) Ostaja nespremenjen

b) Pade na približno polovično vrednost na višini 5.500 m

c) Pade na polovično vrednost na višini približno 11.000 m

kat01vpr08odgB

M-09. Kaj se dogaja z gostoto kisika v troposferi z naraščajočo višino?

a) Ostaja nespremenjena

b) Pada

c) Odvisna je od tega, kako se spreminja zračni tlak

kat01vpr09odgB

M-10. Katera sestavina zraka ima glavno vlogo pri meteoroloških pojavih?

a) Dušik

b) Kisik

c) Vodna para

kat01vpr10odgC

M-11. Izraz “rosišče” pomeni:

a) točko temperature, od katere naprej vedno pride do pojava rose

b) točko temperature, do katere se mora ohladiti zrak, da postane nasičen z vlago, ki jo vsebuje

c) razliko med dejansko temperaturo zraka in temperaturo izparevanja

kat01vpr11odgB

M-12. Zakaj v atmosferi nastanejo oblaki?

a) Zaradi zraka, ki se dviga

b) Zaradi splošne cirkulacije zraka

c) Zaradi vlažnega zraka, ki se dviga in se ohladi pod temperaturo rosišča

kat01vpr12odgC

M-13. Količina vodne pare, ki jo lahko vsebuje zrak, je predvsem odvisna od:

a) rosišča

b) temperature

c) stabilnosti zraka

kat01vpr13odgB

M-14. Pri katerih temperaturah lahko vsebuje zrak več vodne pare?

a) Hladnejši zrak lahko vsebuje več vodne pare

b) Ni odvisno od temperature

c) Toplejši zrak lahko vsebuje več vodne pare

kat01vpr14odgC

M-15. Katera zračna masa je najbolj topla in vlažna?

a) Kontinentalna polarna

b) Morska tropska

c) Kontinentalna tropska

kat01vpr15odgB

M-16. Pri kateri spremembi agregatnega stanja se sprosti toplota in kako se sprememba imenuje?

a) Plinasto v tekoče; kondenzacija

b) Trdno v plinasto; sublimacija

c) Tekoče v trdno; kondenzacija

kat01vpr16odgA

M-17. Zrak, ki se dviga po suhi adiabati (npr. zrak, ki se dviga pod bazo oblaka) se ohlaja za:

a) 1,5°C/100 m

b) 0,5°C/100 m

c) 1°C/100 m

kat01vpr17odgC

M-18. Zrak, ki se dviga po nasičeni adiabati (dvigajoči zrak v oblaku) se ohlaja za:

a) 0,5°C/100 m

b) 1°C/100 m

c) 2°C/300 m

kat01vpr18odgA

M-19. Kaj je katabatni veter?

a) Veter, ki piha po hribu navzgor zaradi segrevanja tal

b) Veter, ki piha po hribu navzdol zaradi ohlajanja pobočja

c) Vzgornik

kat01vpr19odgB

M-20. V kateri smeri rotirajo zračne mase na severni polobli v ciklonu in v anticiklonu?

a) Vedno od severa proti jugu

b) Smer rotacije je odvisna od letnega časa

c) V ciklonu (področje nizkega zračnega tlaka) rotirajo v nasprotno smer urnega kazalca, v anticiklonu (področje visokega pritiska) pa v smeri urnega kazalca

kat01vpr20odgC

M-21. Naraščajoča količina oblačnosti, padavine, razpadanje oblačnosti, naraščanje zračnega tlaka je značilno zaporedje za:

a) prehod fronte

b) krepitev anticiklona

c) dotok suhega zraka

kat01vpr21odgA

M-22. Kje se nahajajo velika področja dvigajočih se zračnih mas?

a) V anticiklonih

b) V ciklonih in anticiklonih

c) V ciklonih

kat01vpr22odgC

M-23. Kje se zračne mase spuščajo in kakšno je tam stanje atmosfere?

a) V anticiklonu; stabilno stanje

b) V ciklonu; labilno stanje

c) V inverziji

kat01vpr23odgA

M-24. Posledica spuščanja zračnih mas v poletnem anticiklonu je:

a) segrevanje zraka, izginjanje inverzije, tvorba oblakov

b) nastanek inverzije sesedanja (subsidenčna inverzija), ohlajanje zraka, tvorba oblakov

c) segrevanje zraka, nastanek inverzije sesedanja (subsidenčna inverzija), razpad oblakov

kat01vpr24odgC

M-25. Kateri neugodni vremenski pogoji so značilni za zimski anticiklon?

a) Prizemna megla ali dvignjena megla (inverzija)

b) Velika horizontalna področja s plohami

c) Slaba vidljivost zaradi snežnih ploh

kat01vpr25odgA

M-26. Na kateri razdalji pred prihajajočo toplo fronto se praviloma pojavijo prvi cirostratusi in altostratusi?

a) 60-80 km

b) 100-120 km

c) 400-800 km

kat01vpr26odgC

M-27. Pojav cirusne oblačnosti ponavadi pomeni prihod:

a) Hladne fronte

b) Tople fronte

c) Nevihtne fronte

kat01vpr27odgB

M-28. Kakšen veter ponavadi piha v naših krajih pred prihodom fronte z zahoda?

a) Jugozahodnik

b) Severovzhodnik

c) Vzhodnik

kat01vpr28odgA

M-29. Kako se pri topli fronti gibljeta topel in hladen zrak?

a) Topel zrak se nariva na hladen zrak

b) Hladen zrak drsi nad toplim zrakom

c) Hladen zrak se podriva pod topel zrak

kat01vpr29odgA

M-30. Kako se pri hladni fronti gibljeta topel in hladen zrak?

a) Hladen zrak drsi nad toplim zrakom

b) Hladen zrak se dviguje nad toplim zrakom

c) Hladen zrak se podriva pod topel zrak

kat01vpr30odgC

M-31. Kateri vremenski pojav je poleti najbolj značilen za hladno fronto?

a) Rahel dež

b) Nevihte in plohe

c) Megla

kat01vpr31odgB

M-32. Kateri oblaki so posebej značilni za hladno fronto?

a) Kumulonimbusi

b) Stratusi

c) Nimbostratusi

kat01vpr32odgA

M-33. Kateri so visoki oblaki?

a) Cirus, cirostratus, cirokumulus

b) Nimbostratus, stratus

c) Kumulus, stratus

kat01vpr33odgA

M-34. Kateri od navedenih oblakov so vedno sestavljeni iz ledenih kristalov?

a) Stratus, kumulus

b) Cirostratus, cirokumulus

c) Nimbus,stratokumulus

kat01vpr34odgB

M-35. Oblaki, ki se pojavljajo na srednjih višinah, so:

a) Stratus, stratokumulus

b) Cirostratus, cirokumulus

c) Altokumulus, altostratus

kat01vpr35odgC

M-36. Katera od naslednjih vrst oblakov se razteza skozi vse tri nivoje troposfere?

a) CI – cirusi

b) ST – stratusi

c) CB – kumulonimbusi

kat01vpr36odgC

M-37. Mesta valovnih dviganj za gorskimi grebeni lahko označujejo oblaki lečaste oblike, ki jih imenujemo tudi:

a) lentikularisi

b) trombasti oblaki

c) rotorni oblaki

kat01vpr37odgA

M-38. Oblaki v katerih je turbulenca najmočnejša so:

a) kumulusi

b) kumulonimbusi

c) nimbostratusi

kat01vpr38odgB

M-39. Kateri so tisti oblaki, iz katerih ni pričakovati padavin?

a) CI – cirusi

b) CB – kumulonimbusi

c) NS – nimbostratusi

kat01vpr39odgA

M-40. Pri kateri vrsti oblakov lahko pričakujemo padavine v obliki neviht?

a) ST – stratusi

b) SC – stratokumulusi

c) CB – kumulonimbusi

kat01vpr40odgC

M-41. Kaj od navedenega je merilo stabilnosti atmosfere?

a) Zračni tlak

b) Vertikalni temperaturni gradient

c) Hitrost vetra

kat01vpr41odgB

M-42. Kakšno oblačnost in vreme lahko pričakujemo poleti v vlažni in labilni zračni masi?

a) Vertikalni razvoj oblačnosti, nevihtni oblaki, plohe in nevihte

b) Plastovita, sklenjena oblačnost, slaba vidljivost, občasno rosenje

c) Dolgotrajne padavine iz plastovite, sklenjene oblačnosti

kat01vpr42odgA

M-43. Vlažno in nestabilno zračno maso prepoznamo v poletnem času po:

a) kumulusnih oblakih in plohah

b) slabi vidljivosti in mirnem ozračju

c) stratusnih oblakih in enakomernih padavinah

kat01vpr43odgA

M-44. Kaj je temperaturna inverzija?

a) Dobra vidljivost v spodnjih slojih ozračja in slaba vidljivost na višini

b) Naraščanje temperature z višino

c) Padec temperature z višino

kat01vpr44odgB

M-45. Značilnost temperaturne inverzije je:

a) Stabilno ozračje

b) Nestabilno ozračje

c) Pobočni vzgorniki

kat01vpr45odgA

M-46. Zakaj nastane talna inverzija?

a) Zrak se ponoči v najnižji plasti zaradi ohlajanja tal ohladi

b) Zrak se pri spuščanju ob tleh segreje

c) Zrak se zaradi vetra ohladi

kat01vpr46odgA

M-47. Posledica česa je veter?

a) Gravitacije

b) Razlik v zračnem pritisku

c) Vrtenja zemlje

kat01vpr47odgB

M-48. Kaj v letalstvu pomeni oznaka 270/5:

a) Zahodni veter s hitrostjo 5 km/h

b) Vzhodni veter s hitrostjo 5 kt

c) Zahodni veter s hitrostjo 5 kt

kat01vpr48odgC

M-49. Približno koliko je 20 vozlov?

a) 30 km/h

b) 10 km/h

c) 36 km/h

kat01vpr49odgC

M-50. Približno koliko vozlov je 45 km/h?

a) 25 kt

b) 15 kt

c) 20 kt

kat01vpr50odgA

M-51. 10 vozlov je približno:

a) 5 m/s

b) 15 milj/h

c) 36 km/h

kat01vpr51odgA

M-52. Oblaki vrste lentikularis so pokazatelj:

a) močnih termičnih dviganj

b) orografskih valov in močnega vetra

c) šibkega vetra v višinah

kat01vpr52odgB

M-53. Kaj je fen?

a) Toplejši spuščajoč, turbulenten veter na zavetrni strani gorske pregrade, ki je posledica prisilnega dviga, kondenzacije in padavin na privetrni strani

b) Topel dvigajoč veter, ki je posledica segrevanja zraka ob pobočju

c) Hladen katabatni veter

kat01vpr53odgA

M-54. Turbulenca lahko nastane v prosti atmosferi:

a) kadar hitrost vetra z višino počasi narašča

b) kadar se hitrost vetra z višino ne spreminja

c) kadar se hitrost ali smer vetra z višino močno spreminja

kat01vpr54odgC

M-55. Kaj je termični vzgornik?

a) Prisilno dviganje zraka ob hribu

b) Dvigajoč segreti zrak

c) Prisilno segrevanje zraka

kat01vpr55odgB

M-56. Kaj je pobočni vzgornik?

a) Prisilno dviganje zraka ob hribu proti kateremu piha veter

b) Prisilno dviganje zraka pod oblakom

c) Veter, ki piha na zavetrni strani hriba navzgor

kat01vpr56odgA

M-57. Katera od naštetih področij se najhitreje segrevajo?

a) Gozdovi

b) Vodne površine

c) Suha travnata področja

kat01vpr57odgC

M-58. Termika se najpogosteje pojavi nad:

a) temnejšimi, suhimi področji

b) temnejšimi, mokrimi področji

c) svetlimi, suhimi področji

kat01vpr58odgA

M-59. Pod katerim kotom glede na tla mora sijati sonce, da se tla najhitreje ogrevajo?

a) 45 stopinj

b) 30 stopinj

c) 90 stopinj

kat01vpr59odgC

M-60. Intenzivnost termičnega vzgornika je v največji meri odvisna od:

a) intenzivnosti segrevanja zraka nad tlemi in temperaturnega gradienta

b) zračnega tlaka

c) vlažnosti zraka

kat01vpr60odgA

M-61. Kaj velja za zavetrno termiko?

a) Je relativno mirna

b) Nastane na zavetrni strani hriba in je turbulentna

c) Je manj turbulentna kot termika na privetrni strani hriba

kat01vpr61odgB

M-62. Pri dobrem termičnem dnevu piha veter v zaprtih alpskih dolinah:

a) odvisno od prevladujočega vetra na višini

b) po dolini navzgor

c) po dolini navzdol

kat01vpr62odgB

M-63. Kateri oblaki so posledica termične konvekcije?

a) Altokumulusi lentikularisi

b) Nimbostratusi

c) Kumulusi

kat01vpr63odgC

M-64. Katera vrsta oblakov nastane na nebu kot posledica močnega segrevanja tal?

a) Stratusi

b) Kumulusi

c) Nimbostratusi

kat01vpr64odgB

M-65. Kaj razumemo pod izrazom suha (modra) termika?

a) Termiko brez razvoja kumulusnih oblakov

b) Termiko z do 3/8 razvojem kumulusnih oblakov

c) Modro nebo med dvema nevihtnima oblakoma

kat01vpr65odgA

M-66. Kdaj lahko najverjetneje pričakujemo termične nevihte spomladi in poleti?

a) Zgodaj zjutraj, če je atmosfera stabilna

b) Okoli 11. ure dopoldne

c) Popoldne in proti večeru, če je atmosfera labilna

kat01vpr66odgC

M-67. Dopoldne so se razvili kumulusi, popoldne pa je nebo z njimi že močno prekrito. V takšnem primeru moramo najbolj verjetno računati na:

a) razširitev kumulusov v stratuse

b) razvoj kumulusov v kumulonimbuse in pojav neviht

c) razpad kumulusov in pojav modre termike

kat01vpr67odgB

M-68. Kateri je najbolj nevaren pojav pri letenju v bližini nevihte?

a) Statična elektrika

b) Bliskanje

c) Turbulenca in močan zvrtinčen veter pri tleh

kat01vpr68odgC

M-69. Kako močna dviganja so lahko v nevihtnem oblaku?

a) Do 5 m/s

b) Do 2 m/s

c) Več kot 25 m/s

kat01vpr69odgC

M-70. Na kaj lahko naletimo, če nas posrka v kumulonimbus?

a) Močno turbulenco, močne zaledenitve, močna dviganja, pojav hipoksije in kasneje izgubo zavesti na večjih višinah, iluzije, podhladitve

b) Samo močno turbulenco

c) Samo močna dviganja

kat01vpr70odgA

M-71. Kje se pojavlja turbulenca, ko jadramo v termičnem dviganju?

a) Na robu termičnega stebra v območju med dvigajočim in spuščajočim se zrakom

b) V centru termičnega dviganja

c) Ko naredimo cel zavoj lahko pridemo v turbulenco prejšnjega zavoja

kat01vpr71odgA

M-72. Kaj lahko pričakujemo pri izhodu iz močnega termičnega dviganja?

a) Miren prehod v območje spuščajočega se zraka

b) Nič posebnega

c) Turbulenco in močno propadanje

kat01vpr72odgC

M-73. Ali lahko pričakujemo turbulenco v jasnem vremenu nad ravnimi površinami kjer ni ovir?

a) Ne

b) Lahko, kadar hitrost vetra z višino močno narašča ali na robovih termičnih dviganj

c) Samo na robovih termičnih dviganj

kat01vpr73odgB

M-74. Kaj je potrebno storiti, ko na horizontu opazimo modro črnino in vidimo, da se nam počasi približuje nevihta?

a) Izvedemo manever za hitro spuščanje in hitro pristanemo

b) Jadramo še naprej in opazujemo razvoj in smer nevihte

c) Jadramo še naprej in čakamo da se nam nevihta približa, nato izvedemo manever za hitro spuščanje in hitro pristanemo

kat01vpr74odgA

M-75. Kaj lahko pričakujemo na vzletišču ki je obrnjeno proti J, če piha šibak do zmeren vzhodni veter? Vzletišče je gozdna poseka.

a) Mirno ozračje takoj po vzletu

b) Zanos v levo stran

c) Turbulentno ozračje takoj po vzletu

kat01vpr75odgC

M-76. Na kaj moramo biti pripravljeni, ko pristajamo na majhen travnik z veliko ovirami, kadar piha veter?

a) Na mirno ozračje, saj je veliko ovir in se zato moč vetra zmanjša

b) Na turbulenco blizu tal in možnost deformacije krila

c) Na laminaren tok zraka

kat01vpr76odgB

M-77. Kaj lahko pričakujemo na pristajalnem prostoru, ki ima v bližini ovire (krošnje dreves, hiše, itd.), piha pa zmeren veter?

a) Nič posebnega

b) Šibko turbulenco, ki ne predstavlja nobene nevarnosti

c) Turbulentno ozračje blizu tal

kat01vpr77odgC

M-78. Kaj velja za dinamično jadranje na pobočnem vzgorniku?

a) Brez nevarnosti lahko letimo tudi takrat, ko je hitrost vetra enaka hitrosti jadralnega padala

b) Z višino hitrost vetra ponavadi narašča, na to moramo biti pozorni

c) Vedno lahko pristanemo nazaj na vzletišču ali na vrhu pobočja

kat01vpr78odgB

M-79. Kaj lahko pričakujemo na zavetrni strani hriba, kadar piha močnejši veter?

a) Vzgornik

b) Termična dviganja

c) Močan rotor z območji spuščajočega se zraka

kat01vpr79odgC

M-80. Ali lahko letimo varno na severni strani Karavank kadar piha jugozahodni veter?

a) Lahko letimo varno brez problema, saj smo na zavetrni strani

b) Letenje na zavetrni strani je izjemno nevarno, saj letimo v rotornih conah

c) Lahko letimo varno, ker na severni strani ni termike

kat01vpr80odgB

M-81. Na širšem delu doline piha veter s hitrostjo 4 m/s. Kaj lahko pričakujemo na področjih, kjer se dolina zoži?

a) Porast hitrosti vetra zaradi efekta šobe

b) Hitrost vetra se ne spremeni, saj zoženje doline ne vpliva na moč vetra

c) Pričakujemo lahko močna termična dviganja

kat01vpr81odgA

Letalska Meteorologija (M)

Sponzorji