Postopki v Sili (E)

Postopki v Sili (E)

E-01. Kaj je enostransko zapiranje?

a) Enostransko zapiranje je frontalno zapiranje krila po celi dolžini
b) Enostransko zapiranje je deformacija ene strani krila
c) Enostransko zapiranje je deformacija krila, možna samo kot testni manever
kat03vpr01odgB
E-02. Kako rešujem enostransko zapiranje?

a) Zavrem zaprto stran, »pumpam« odprto stran
b) Zavrem odprto stran (cca.50%), nagnem se na odprto stran, da ustavim ali zmanjšam rotacijo. Zaprto stran »pumpam«, da se zaprte celice odprejo. Ves čas pazim na ohranjanje hitrosti
c) Krilo uvedem v full-stall in nato izvedem izhod iz full-stalla
kat03vpr02odgB
E-03. Kakšna je razlika med močnim enostranskim zapiranjem (70% krila) in blažjo obliko?

a) Ni nobene razlike, krilo se odzove enako
b) Pri močnem enostranskem zapiranju je hitrost odpiranja velika, zato je obremenitev na krilo večja
c) Pri močnem enostranskem zapiranju je rotacija bolj intenzivna, večja je izguba višine, čas za stabilizacijo in ponovno polnjenje je daljši
kat03vpr03odgC
E-04. Kakšne so možne posledice večjega enostranskega zapiranja?

a) Spiralno strmoglavljanje, ujetje stabilizatorja med vrvice (kravata), negativno vrtenje, obešanje krila po vrvicah
b) Samo intenzivno spiralno padanje
c) Ni nevarnosti, saj gre za enostavno reševanje
kat03vpr04odgA
E-05. Pri velikem enostranskem zapiranju (več kot polovica krila) moram:

a) jadralno padalo stabilizirati z izvedbo full stalla, da zaustavim rotacijo
b) paziti, da pri reševanju ne zaviram premočno na odprti strani, ker bi s tem povzročil odtrganje vzgona
c) globoko potegniti obe krmilni vrvici in takoj popustiti, da se zrak lahko polni v zaprto stran krila
kat03vpr05odgB
E-06. Kaj se zgodi, če pri reševanju velikega enostranskega zapiranja prevlečem odprto stran krila?

a) Odprta stran nima več vzgona, omahne nazaj, krilo se zavrti v negativno rotacijo, izhod iz take situacije je zelo nevaren in dinamičen
b) Zapiranje zaprte strani se še dodatno poveča, krilo lahko gre v prevlečen let
c) Čas odpiranja je nekoliko daljši
kat03vpr06odgA
E-07. Kakšna mora biti prva reakcija pilota, če se stransko zapre pospešeno jadralno padalo?

a) Potegniti krmilno vrvico na nasprotni strani
b) Prenesti težo na zaprto stran
c) Takoj prenehati s pospeševanjem
kat03vpr07odgC
E-08. Kaj je ‘kravata’?

a) Kravata je navitje okoli nosilnih trakov
b) Kravata je ujetje dela krila med vrvice
c) a) in b) je pravilno
kat03vpr08odgB
E-09. Vzletim z nepopolno vizualno kontrolo krila, ki ima na desni strani zataknjen stabilizator med vrvice (manjša »kravata«). Reševanje te situacije:

a) »kravato« poskusim sprostiti s »pumpanjem« ali z enostranskim zapiranjem te strani z zunanjo A-vrvico
b) naredim full stall
c) poskusim pristati nazaj na vzletišče ali kam v bližino
kat03vpr09odgA
E-10. Zataknjen stabilizator med vrvice mi ni uspelo rešiti s poznanimi manevri. Jadralno padalo nekoliko zanaša v deformirano stran. Kaj storim?

a) Stabiliziram let in odletim v pristanek, jadralno padalo vodim z nežnimi širokimi zavoji
b) Uporabim pospeševalnik in v pospešenem letu odletim v pristanek
c) Letim naprej, saj zanašanje ni moteče in skušam krožiti in zavijati v deformirano stran, ker gre v to stran lažje
kat03vpr10odgA
E-11. Kaj velja za jadralna padala razredov A in B v primeru, da se 1/3 krila zaplete med nosilne vrvice jadralnega padala (kravata)?

a) Pilot poskusi rešiti zapleten del s »pumpanjem« na tej strani. Če reševanje ni uspešno, nadaljuje s stranskim zapiranjem iste strani krila in ponovnim »pumpanjem«.
b) Pilot lahko poskusi s prenosom teže in zaviranjem zunanje strani zaustaviti rotacijo, če pa je nizko, mora takoj aktivirati reševalno padalo
c) a) in b) je pravilno
kat03vpr11odgC
E-12. Obsežno enostransko zapiranje se konča s »kravato«. Več kot 1/3 krila je ujetega med vrvice, padalo se začne negativno vrteti. Kaj stori pilot?

a) Če je to na večji višini in je pilot izurjen za izvedbo full stall-a, lahko poskusi rešiti nastalo situacijo s full-stallom, drugače pa je potrebno uporabiti reševalno padalo
b) Kravato lahko poskusi rešiti z izvedbo enostranskega zapiranja na nasprotni strani, da zaustavi rotacijo.
c) Ujeti del krila poskusi rešiti z globokimi potegi krmilnih vrvic (»pumpanjem«)
kat03vpr12odgA
E-13. Kaj je frontalno zapiranje?

a) Deformacija sprednjega roba krila
b) Deformacija zadnjega roba krila
c) Posledica prevelikega vpadnega kota
kat03vpr13odgA
E-14. Kaj lahko povzroči frontalno zapiranje?

a) Letenje pri velikem vpadnem kotu, ko jadralno padalo pride v termično dviganje
b) Turbulentno ozračje in letenje pri zelo majhnih vpadnih kotih, na primer pri uporabi pospeševalnika
c) Laminarni tok zraka
kat03vpr14odgB
E-15. Kako rešujem frontalno zapiranje, če ostane sprednji rob padala spodvihan?

a) S kratkimi izmeničnimi potegi krmilnih vrvic – »pumpanjem«
b) Povlečem obe krmilni vrvici navzdol in po odpiranju popustim
c) Povečam hitrost z uporabo pospeševalnika
kat03vpr15odgB
E-16. Kako izvedem simetrično zapiranje »ušesa«?

a) Simetrično potegnem na obeh straneh eno ali dve zunanji vrvici na B- liniji
b) Simetrično potegnem na obeh straneh vse vrvice na A-liniji
c) Simetrično potegnem na obeh straneh zunanjo vrvico na A-liniji, nekatera jadralna padala imajo dodaten trak na A-liniji za izvedbo »ušes«
kat03vpr16odgC
E-17. Kako usmerjam krilo z narejenimi »ušesi«?

a) S krmilnimi vrvicami in s prenosom svoje teže v sedežu
b) Z zadnjimi nosilnimi trakovi
c) S prenosom svoje teže v sedežu
kat03vpr17odgC
E-18. Kako lahko manever »velika ušesa« naredim še bolj učinkovit glede izgube višine?

a) Z manjšanjem vpadnega kota (uporabo pospeševalnika)
b) S pokončnim sedenjem povečam upor
c) Z rahlim zaviranjem
kat03vpr18odgA
E-19. Kakšna je maksimalna vertikalna hitrost pri letenju z »ušesi«?

a) 2 m/s
b) 3 m/s – 4 m/s
c) 8 m/s
kat03vpr19odgB
E-20. Kakšne so nevarnosti pri letenju z velikimi »ušesi«?

a) Ni nobene nevarnosti
b) Obstaja možnost prevlečenega leta, kadar horizontalna hitrost zaradi povečanja upora na zaprtem delu krila pade pod kritično hitrost
c) Obstaja možnost full-stalla, krilo se bo popolnoma deformiralo po celotni dolžini
kat03vpr20odgB
E-21. Izhod iz »ušes«:

a) popustim vlek vrvic, če se krilo ne odpre, pomagam s »pumpanjem«
b) krilo močno zavrem, nato pa hitro popustim
c) uporabim pospeševalnik, potisnem ga naprej do končnega položaja
kat03vpr21odgA
E-22. Kako naredim kontrolirano spiralo?

a) Močno potegnem eno krmilno vrvico in se nagnem na to stran, z dolžino potega določim intenzivnost spirale
b) Z enakomernim potegom in nagibom na stran, v katero delam spiralo, postopno povečujem hitrost vrtenja. Ko sem v spirali, rahlo obremenim nasprotno krmilno vrvico, da povečam stabilnost in dobim kontrolo nad hitrostjo vrtenja
c) Stopnjujem poteg krmilne vrvice v želeno smer in z nagibom v nasprotno smer kontroliram povečevanje hitrosti. Ko sem v spirali gledam v padalo zaradi boljše orientacije.
kat03vpr22odgB
E-23. Kolikšna je lahko največja vertikalna hitrost v spirali:

a) preko 20 m/s
b) do 10 m/s
c) do 15 m/s
kat03vpr23odgA
E-24. Zakaj je spirala zahteven – nevaren manever?

a) Ker zaradi povečane centrifugalne sile lahko pride do izgube orientacije, motnje vida ali celo izgube zavesti
b) Ker so vrvice prekomerno obremenjene
c) Nevarna je samo na majhnih višinah, na večji višini je reševanje iz spirale lahko vedno kontrolirano
kat03vpr24odgA
E-25. Kaj je značilno za stabilno spiralo?

a) Krilo ima večjo obodno hitrost kot pilot, zato se rotacija pilota okrog krila zmanjšuje
b) Pilot ima večjo hitrost kot krilo, zato obstaja možnost navitja nosilnih trakov
c) Padalo ostaja v vrtenju kljub popustitvi notranje krmilne vrvice
kat03vpr25odgC
E-26. Pri kateri hitrosti padanja v spirali gredo lahko tudi padala nižjih varnostnih kategorij v stabilno spiralo?

a) Več kot 14 m/s
b) kot 20 m/s
c) Taka padala ne morejo preiti v stabilno spiralo
kat03vpr26odgA
E-27. Kakšen je nadzorovan izhod iz strme spirale?

a) Krmilno vrvico popuščam počasi, s težo grem v nevtralni položaj, nekoliko povečam poteg zunanje krmilne vrvice. Za izhod si vzamem en do dva obrata, da hitrost padanja in vrtenja počasi in kontrolirano zmanjšam
b) Krmilno vrvico popustim na hitro, s težo grem v nevtralni položaj
c) Krmilno vrvico popuščam počasi do 50% zaviranja, nato jo popuščam hitro, nihaj pri izhodu pa ujamem z zaviranjem
kat03vpr27odgA
E-28. Kaj je B-stall?

a) B-stall je situacija preden krilo pade v full-stall
b) B-stall je manever za povečanje horizontalne hitrosti
c) B-stall je manever za hitro spuščanje
kat03vpr28odgC
E-29. B-stall izvedem tako, da:

a) simetrično potegnem B- nosilna trakova navzdol, krilo se klinasto zalomi po B-liniji
b) simetrično potegnem B-nosilna trakova, krilo se frontalno zalomi po celotnem razponu
c) močno in sunkovito potegnem B-nosilna trakova
kat03vpr29odgA
E-30. Na kaj pazim pri izvedbi B-stalla?

a) Da povlečem zraven tudi A-nosilna trakova
b) Da simetrično povlečem navzdol B-nosilna trakova
c) Da asimetrično potegnem B-nosilna trakova
kat03vpr30odgB
E-31. Kakšni sta Vh in Vv v B-stallu (Vh=horizontalna hitrost, Vv=vertikalna hitrost)?

a) Vh 4 m/s, Vv 10 m/s
b) Vh 0 m/s, Vv 4 m/s
c) Vh 0 m/s, Vv 8-11 m/s
kat03vpr31odgC
E-32. Izhod iz B-stalla:

a) B-nosilna trakova popustim simetrično in hitro, vse nevšečnosti pa korigiram z zaviranjem
b) B-nosilna trakova popustim simetrično in počasi
c) B-nosilna trakova popustim počasi do polovice, nato hitro. Pazim, da jih popuščam simetrično
kat03vpr32odgC
E-33. Kdaj obstaja nevarnost pri izvedbi B-stalla, da pride do velikega nihaja krila naprej pred pilota in izgube kontrole nad krilom?

a) Kadar B-nosilna trakova popustim takoj, ko se krilo zalomi in zaniha nazaj
b) Ni nobenih nevarnosti, saj gre za izredno varen manever
c) Kadar B-nosilna trakova popustim pri hitrosti propadanja 6-8 m/s
kat03vpr33odgA
E-34. Kaj je prevlečen let?

a) Prevlečen let je porušitev vzgona na krilu zaradi prevelikega vpadnega kota krila
b) Prevlečen let je porušitev vzgona zaradi premajhnega vpadnega kota krila in povečanje upora
c) Prevlečen let je povečanje vertikalne in horizontalne hitrosti
kat03vpr34odgA
E-35. Kako spoznam prevlečen let?

a) Povečana sila na krmilnih vrvicah, manjkajoč občutek vetra zaradi zmanjšanja horizontalne hitrosti jadralnega padala
b) Spodnja stran krila ni napeta, ni občutka vetra, zmanjšana sila na krmilnih vrvicah, povečana vertikalna hitrost
c) Velika vertikalna hitrost in povečana sila na krmilnih vrvicah
kat03vpr35odgB
E-36. Kakšen je tlak v notranjosti krila v prevlečenem letu?

a) Tlak je močno zmanjšan
b) Tlak ostane enak kot v normalnem letu
c) Tlak je močno povečan
kat03vpr36odgA
E-37. Krilo v prevlečenem letu je:

a) v obliki podkvice
b) deformirano, neoblikovano
c) krilo je formirano, površina je ohlapna – rahlo nagubana
kat03vpr37odgC
E-38. Kakšni sta Vh in Vv v prevlečenem letu (Vh=horizontalna hitrost, Vv=vertikalna hitrost)?

a) Vh 4 m/s, Vv 5-8 m/s
b) Vh 0 m/s, Vv 6-10 m/s
c) Vh 0 m/s, Vv 3-5 m/s
kat03vpr38odgB
E-39. Kaj je stabilen prevlečen let?

a) Kadar jadralno padalo ostane v prevlečenem letu kljub popustitvi krmilnih vrvic
b) Kadar se prevlečen let stopnjuje v full-stall
c) kadar hitrost padanja v prevlečenem letu stabilno narašča
kat03vpr39odgA
E-40. Kdaj lahko jadralno padalo (tehnično brezhibno) preide v stabilen prevlečen let?

a) Na majhnih vpadnih kotih
b) pri velikih »ušesih« ali ko je mokro zaradi letenja v dežju
c) V močnih zavojih levo in desno; v območju spuščajočega se zraka; na vpadnih kotih, ki ne presegajo kritičnega vpadnega kota
kat03vpr40odgB
E-41. Jadralno padalo je ostalo v prevlečenem letu kljub popustitvi krmilnih vrvic (stabilen prevlečen let). Za vrnitev v normalen let je potrebno:

a) povleči A-nosilna trakova ali jih potisniti naprej, da se vpadni kot zmanjša in ponovno vzpostavi zračni tok okrog krila. Rezultat je enak pri uporabi pospeševalnika
b) močno povleči obe komandni vrvici do 100% in jih takoj nato popustiti
c) v sedežu se moram izrazito nagniti naprej, da pomaknem težišče naprej
kat03vpr41odgA
E-42. Kako rešujem stabilen prevlečen let?

a) Globoko povlečem obe krmilni vrvici – »zapumpam«
b) Zmanjšam vpadni kot tako, da obremenim A nosilna trakova ali uporabim pospeševalnik
c) Jadralno padalo skušam spraviti v normalen let tako, da grem v zavoj
kat03vpr42odgB
E-43. Padalo nižje kategorije (EN-A,B) zaradi letenja v dežju preide v stabilen prevlečen let. Kaj naredim?

a) Uporabim pospeševalnik ali obremenim A – nosilna trakova in vodim jadralno padalo kar se da nežno v pristanek
b) Naredim simetrično zapiranje (»ušesa«), da povečam hitrost. S tem tudi zmanjšam površino, katero bo namočil dež
c) Močno » zapumpam«, da otresem vodo
kat03vpr43odgA
E-44. Prevlečen let lahko preide ob nepravilnem reševanju:

a) v spiralno strmoglavljanje
b) samo v negativni zavoj
c) v negativni zavoj ali full-stall
kat03vpr44odgC
E-45. Kaj je full-stall?

a) Full-stall je popolna porušitev vzgona in deformiranje krila, vzrok zato je zaviranje preko 100%
b) Full-stall je porušitev vzgona, kar je posledica prevelikega vpadnega kota
c) Full-stall je zmanjšanje vzgona, ker je padalo preveč zavrto
kat03vpr45odgA
E-46. Kaj se dogaja z vpadnim kotom, da bo krilo padlo v v full-stall?

a) Vpadni kot ostane nespremenjen
b) Vpadni kot se povečuje preko točke kritičnega vpadnega kota
c) Vpadni kot se najprej zmanjša, nato pa močno poveča
kat03vpr46odgB
E-47. Kakšni sta vertikalna in horizontalna hitrost jadralnega padala, ki je v full-stallu?

a) Vh=0m/s, Vv=4m/s
b) Vh=8m/s, Vv=15m/s
c) Vh=0m/s, Vv=15m/s
kat03vpr47odgC
E-48. Opis kontroliranega izhoda iz full-stalla:

a) ko se nihanje umiri in je krilo nad mano, krmilne vrvice počasi popuščam, da se začne krilo polniti, (do približno 50% zaviranja), nato jih na hitro popustim. Pri izhodu moram biti pripravljen na nihaj krila naprej, ki ga zaustavim z natančno doziranim zaviranjem
b) na hitro popustim krmilne vrvice, nato z močnim zaviranjem korigiram krilo, ki zaniha pred pilota
c) ko se nihanje umiri, zelo počasi popuščam krmilne vrvice, da krilo ostane v prevlečenem letu in nato rešujem prevlečen let, ker s takim izhodom preprečim nihaj krila naprej
kat03vpr48odgA
E-49. Najbolj nevarna napaka pri izvedbi full-stalla:

a) nesimetrično popuščanje krmilnih vrvic pri izhodu lahko povzroči negativni zavoj
b) popustitev krmilnih vrvic v trenutku, ko je krilo padlo nazaj. Posledica je velik nihaj jadralnega padala naprej in možen padec pilota v krilo
c) pri počasnem popuščanju krmilnih vrvic obstaja možnost prevlečenega leta
kat03vpr49odgB
E-50. Kaj je negativni zavoj?

a) Negativni zavoj je porušitev vzgona na celotni površini krila
b) Negativni zavoj je enostransko odtrganje vzgona, kar je posledica prevelikega vpadnega kota na eni strani krila. Krilo se zavrti okrog navpične osi
c) Negativni zavoj je posledica povečanja tlaka na eni strani krila, kamor se polni zrak iz nasprotne strani, ki je preveč zavrta
kat03vpr50odgB
E-51. Porazdelitev vzgona na krilu v negativnem zavoju:

a) vzgona ni, saj padamo navzdol
b) vzgon je porazdeljen enakomerno po celotni površini krila
c) vzgon je samo na ½ krila
kat03vpr51odgC
E-52. Smer obtekanja zračnega toka v negativnem zavoju:

a) eno stran krila obteka zračni tok od spredaj, drugo pa od zadaj
b) ker se krilo vrti nazaj, obteka zračni tok krilo od zadaj
c) relativni zračni tok obteka krilo le od spodaj, ker padamo in se vrtimo okrog navpične osi
kat03vpr52odgA
E-53. Kakšna je porazdelitev tlaka v notranjosti krila v negativnem zavoju?

a) Tlak je višji kot pri normalnem letu
b) Tlak je nižji na strani, ki se vrti nazaj
c) Tlak je nižji na strani, ki dobiva relativni zračni tok od spredaj
kat03vpr53odgB
E-54. Kaj se zgodi, če močno zavrto jadralno padalo še dodatno zavrem na eni strani (preko 100%)?

a) Jadralno padalo leti v ploščatem zavoju
b) Naredim negativni zavoj
c) Jadralno padalo gre v zavoj z močnim nagibom
kat03vpr54odgB
E-55. Kako se odzove jadralno padalo na hiter poteg krmilne vrvice na eni strani preko 100%?

a) Naredi oster zavoj
b) Gre v full – stall
c) Naredi negativni zavoj
kat03vpr55odgC
E-56. Negativni zavoj lahko povzročijo naslednje situacije:

a) 1. Letim z minimalno hitrostjo in z eno krmilno vrvico krilo še bolj zavrem; 2. Ko letim z minimalno hitrostjo, eno krmilno vrvico hitro popustim, drugo pa ne; 3. Kadar nezavrto padalo na eni strani hitro in močno zavrem do 100%
b) 1. V letu z močno zavrto kupolo izvajam zavoj, ne da bi popustili nasprotno krmilno vrvico; 2. Pri hitrem menjavanju zavojev, pri katerih ne pride do tekočega prehoda iz ene smeri zavoja v drugo, še posebno, če sem pregrob s potegom krmilne vrvice; 3. Pri nepravilnih izhodih iz prevlečenega leta in iz full stalla ter po močnem enostranskem zapiranju, če to ni bilo pravočasno rešeno
c) vse našteto lahko povzroči negativno vrtenje
kat03vpr56odgC
E-57. Začetno negativno vrtenje zaustavim:

a) z zaviranjem nasprotne strani
b) s takojšnjim prenosom teže v nasprotno stran in obojestranskim zaviranjem krila 50%
c) s hitro popolno popustitvijo zavrte strani
kat03vpr57odgC
E-58. Z jadralnim padalom nižjega varnostnega razreda (EN-A,B) sem povzročil negativni zavoj. Kaj storim?

a) Počasi popustim obe krmilni vrvici, nihaj krila ob izhodu iz negativnega vrtenja zaustavim z zaviranjem
b) Krilo močno zavrem in počakam, da se vrtenje ustavi
c) Zavrem nasprotno stran od smeri vrtenja
kat03vpr58odgA
E-59. Kaj je najbolj pomembno pri nadzorovanem izhodu iz negativnega vrtenja?

a) Da vrtenje zaustavim s počasnim popuščanjem krmilnih vrvic
b) Da popustim krmilne vrvice, ko je krilo pred nami glede na navpično os
c) Da popustim krmilne vrvice, ko je krilo za nami glede na navpično os
kat03vpr59odgB
E-60. Ali je mogoče negativno vrtenje reševati z izvedbo full stalla?

a) Da, v primeru, da pilot obvlada izvedbo tega manevra in ima zadostno višino
b) Ni možno
c) Da, to je možno z jadralnimi padali nižjega varnostnega razreda
kat03vpr60odgA
E-61. Opiši možne nevarnosti, če pilotu v negativnem zavoju krilo uide iz nadzora:

a) ni nevarnosti, krilo se vedno samo stabilizira in preide v normalen let
b) obstaja možnost navitja nosilnih trakov; možnost nihaja krila v stran; možnost močnega nihaja krila naprej; nevarnost izgube pilotove orientacije, kar še dodatno oteži uspešnost reševanja
c) obstaja velika nevarnost trganja vrvic, ker so G obremenitve večje kot v spirali; možnost navitja nosilnih trakov
kat03vpr61odgB
E-62. Kdaj uporabim reševalno padalo?

a) Kadar izgubim kontrolo nad krilom in situacije ne znam obvladati
b) Ob morebitnem trku in zapletanju z drugim jadralnim padalom
c) a) in b) je pravilno
kat03vpr62odgC
E-63. Razloži izmet reševalnega padala in postopke po izmetu:

a) močan izmet notranjega kontejnerja nazaj in vstran od sebe, ven iz smeri vrtenja. Porušitev jadralnega padala z vlečenjem krmilnih vrvic, vrvic D-linije ali vlečenjem ene strani ali celega krila k sebi, priprava na doskok
b) močan izmet notranjega kontejnerja nazaj in vstran od sebe, ven iz smeri vrtenja. Stabilizacija obeh padal v »škarjastem« položaju z vlečenjem vrvic A linije jadralnega padala, priprava na doskok
c) a) in b) je pravilno
kat03vpr63odgA
E-64. Po odpiranju reševalnega padala na večji višini se je jadralno padalo ponovno formiralo. Padali vlečeta vsako na svojo stran (škarjasta« pozicija). Padanje je zaradi tega hitrejše in nestabilno. Kako rešujem nastalo situacijo?

a) Padali približam z vlečenjem D-trakov jadralnega padala
b) Padali lahko približam in upočasnim hitrost padanja tako, da navijem obe krmilni vrvici jadralnega padala in povlečem navzdol
c) a) in b) je pravilno
kat03vpr64odgC
E-65. Rezervno padalo in jadralno padalo sta po uspešnem odpiranju rezervnega padala v tako imenovanem »škarjastem« položaju. V takem padanju sem 50 m nad tlemi. Kako ravnam?

a) Poiščem vrvico stabilizatorja jadralnega padala in povlečem jadralno padalo k sebi
b) Povlečem eno krmilno vrvico jadralnega padala navzdol, da ga porušim
c) Ker sem že zelo nizko, nimam več časa za reševanje po a) in b) metodi, zato se osredotočim samo na doskok
kat03vpr65odgC
E-66. Po vzletu ugotovim, da imam zapletene vrvice v D-liniji, zato:

a) poskusim vrvice sprostiti z obojestranskim potegom krmilnih vrvic preko 100%
b) naredim enostransko zapiranje
c) poskusim rešiti zapletene vrvice s »pumpanjem« krmilnih vrvic na zapleteni strani, oziroma s potegi zapletenih vrvic. Če ne uspe, odletim na pristanek z nežnimi manevri
kat03vpr66odgC
E-67. Kaj je potrebno storiti, če pride do trka in zapletanja dveh jadralnih padal blizu pobočja?

a) Pilota takoj aktivirata reševalni padali
b) Pilota morata počakati, saj se jadralni padali lahko razpleteta. V kolikor se to ne zgodi, vržeta rezervo
c) Ne da se storiti ničesar, saj je višina prenizka
kat03vpr67odgA
E-68. Kaj stori pilot, če se med letom pretrga krmilna vrvica?

a) Jadralno padalo vodi s prednjima nosilnima trakovoma
b) Jadralno padalo vodi s prenosom teže in z zadnjima nosilnima trakovoma
c) Jadralno padalo vodi s tisto krmilno vrvico, ki je še ostala
kat03vpr68odgB
E-69. Največja nevarnost pri navitju vrvic (twist) po ekstremnem manevru je:

a) Izguba orientacije, blokiranje krmilnih vrvic in s tem nezmožnost reševanja nastale situacije
b) močna rotacija in izguba višine
c) hiter prehod v stabilno spiralo
kat03vpr69odgA
E-70. Pri pristajanju se naenkrat spremeni veter. Pilot je v finalnem doletu in opazi, da bo pristal s hrbtnim vetrom. Kaj stori?

a) Takoj naredi krog za 180 stopinj, ne glede na višino
b) Leti normalno naprej in se pripravi na hitrejši pristanek
c) Potegne hitro do konca eno krmilno vrvico, da bo pristal prečno na veter
kat03vpr70odgB
E-71. Na višini 200 m ugotovim, da je na pristanku močan veter. Vetrna vreča stoji vodoravno, dim se vali vodoravno. Kakšen način pristajanja bom izbral?

a) Običajni pristajalni krog (šolski krog)
b) Pristanek iz bočnega drsenja
c) Pristanek iz osmic
kat03vpr71odgB
E-72. V letu proti pristanku me preseneti močan dolinski veter, ki me drži na mestu, oziroma me odnaša rahlo nazaj. Kako pristati?

a) Uporabim pospeševalnik, ki ga tik pred doskokom popustim in zavrem
b) Padalo usmerim v veter in pristanem brez zaviranja. Ob dotiku tal krilo porušim z močnim potegom B ali C nosilnih trakov
c) Pristanem s pospešenim krilom brez zaviranja
kat03vpr72odgB
E-73. Zakaj je nevarno pri močnem vetru pristajati z uporabo pospeševalnika?

a) Ker mi to onemogoči varen doskok na obe nogi
b) Ker ne morem izpeljati pristajalnega manevra – pristanek iz bočnega drsenja
c) Ker mi lahko pospešeno padalo zaradi turbulence pri tleh frontalno zapre
kat03vpr73odgC
E-74. Po pristanku v premočnem vetru (40 km/h) je nevarno, da vleče formirano jadralno padalo pilota po tleh. Rešitev:

a) v trenutku pristanka je potrebno porušiti jadralno padalo z vlečenjem B ali C nosilnih trakov navzdol
b) v trenutku pristanka je potrebno porušiti jadralno padalo z močnejšim vlečenjem krmilnih vrvic
navzdol
c) v trenutku pristanka je treba odpeti eno stran jadralnega padala od letalnega sedeža
kat03vpr74odgA
E-75. Letenje v bližini Cb-kumulonimbusa je:

a) izredno nevarno, kajti pri velikih hitrostih dviganja tudi postopki za hitro spuščanje niso več učinkoviti, oziroma se ne dajo več izvesti
b) nevarno za pilote, ki ne obvladajo full stalla
c) samo za pilote, ki obvladajo spiralo – 20 m/s
kat03vpr75odgA
E-76. Kateri so teoretično možni reševalni manevri, če nas vleče v Cb – oblak in so običajni postopki hitrega spuščanja neučinkoviti?

a) Full- stall z večkrat navitima komandama
b) Enostransko zapiranje z močnim potegom A – nosilnega traku navzdol
c) a) in b) je pravilno
kat03vpr76odgC