​Monte Vanilia Sifilis

Padelec Igor z svojim “Orange” kombijem že dirka po avtocesti, zraven sedi njegova rally sovoznica Saša, ki neustrašno in zbrano, daje vozniku podatke.
Čist prou luksuzno “uzadi” sediva legendarni fly popotnik Erzo in moja malenkost, kjer opazujeva oblačno pokriti Čaven z okolico Lijaka…nato on, kot iz topa prbije:
“Vodenka je, nič ne bo…”

ter pade končni cilj – via Italija la Meduno
Šofer čisto srečen, že pritiska na plin in hitro oddirka špuro proti Lijaku, saj tam že neumorno čakata, še dva željna letalca, Mojca in Primož.

Na poti iskanja letečega velikonočnega zajčka, naša ptička Mojca, že veselo žvrgoli in pripoveduje jadralne padalske dogodivščine, vse od Italije do hrvaškega Kalnika, saj jo vsi nadobudno poslušamo in črpamo njeno bogato znanje. Kot je v moji navadi, med vožnjo hitro padem v globok “koma” spanec, in to že pred Italijansko mejo…nov rekord?!
Kot bi mignil, smo že prehitro na licu mesta, bemti…pa tak lepe sanje.

“Ne me jebat”..in te sanje so postale resnične.
Na hitro…
Urejen Pristanek z čudovito okolico, zraven se nahaja, lepa restavracija in osebje z šoferjem vred, zrihtani v urejeni šik oblekici…Štart širok za vse generacije letenja.
nič čakanja, že hitro veselo nas, naše perje nosi v neznane kraje, željni nekaj novega, drugačnega.

Tam gor smo se počutili enostavno “benti boga seksi” v svojem elementu letenja…ali kot bi vprašali boksarsko legendo Muhhammada Alija, kako on leti z jadralnim padalom?
“Najboljši sem- samo letel ga pač še nisem.”

Rok Vegelj