DJP Lintvar
Osnove Aerodinamike in Mehanike Letenja (A)
A-01. Katero telo ima pri enakem čelnem preseku in enaki hitrosti dotekajočega zraka najmanjši upor?
a) Ravna plošča
b) Krogla
c) Profil krila
kat00vpr01odgC
A-02. Katero telo ima največji upor pri enakem čelnem prerezu?
a) Ravna plošča
b) Krogla
c) Aerodinamično telo
kat00vpr02odgA
A-03. Laminaren tok zraka opišemo:
a) zračni delci se gibljejo po praktično vzporednih poteh
b) zračni delci se gibljejo po zvrtinčenih poteh
c) zračni delci se gibljejo v nasprotni smeri od dotekajočega zraka
kat00vpr03odgA
A-04. Kako se oblikuje krilo jadralnega padala?
a) Je posledica podtlaka nad kupolo
b) Je posledica nadtlaka pod kupolo
c) Je posledica nadtlaka v kupoli
kat00vpr04odgC
A-05. V kateri točki prijemlje sila teže?
a) V težišču
b) V zastojni točki
c) V središču
kat00vpr05odgA
A-06. Upor deluje v smeri:
a) vzgona
b) relativnega zračnega toka
c) sile teže
kat00vpr06odgB
A-07. Katera sila deluje v drsnem letu nasproti sile teže?
a) Upor
b) Vzgon
c) Rezultanta aerodinamičnih sil
kat00vpr07odgC
A-08. Kaj razumemo kot drsni kot?
a) Je kot med tetivo profila in smerjo relativnega zračnega toka
b) Je kot med tetivo profila in horizontalno ravnino oziroma podlago
c) Je kot med smerjo letenja in horizontalno ravnino
kat00vpr08odgC
A-09. Kako imenujemo silo, ki je posledica sile vzgona in sile upora?
a) RAS (rezultanta aerodinamičnih sil)
b) Sila teže
c) Teža
kat00vpr09odgA
A-10. Vzgon deluje:
a) nasproti sile teže
b) nasproti sile upora
c) pravokotno na silo upora
kat00vpr10odgC
A-11. Pod kakšnim kotom deluje vzgon glede na smer dotekajočega zraka?
a) 180 stopinj
b) 45 stopinj
c) 90 stopinj
kat00vpr11odgC
A-12. Kateri od naštetih dejavnikov je za velikost vzgona nepomemben?
a) Lastna hitrost
b) Hitrost vetra
c) Gostota zraka
kat00vpr12odgB
A-13. Kako se porazdeli vzgon po kupoli?
a) Največji del ga je na prednji tretjini kupole
b) Največji del ga je na zadnji tretjini kupole
c) Enakomerno se porazdeli po kupoli
kat00vpr13odgA
A-14. Pri jadralnem padalu obteka zračni tok krilo na zgornji strani:
a) z večjo hitrostjo, posledica je podtlak
b) z manjšo hitrostjo
c) enako hitrostjo
kat00vpr14odgA
A-15. Vzgon krila jadralnega padala nastane zaradi:
a) obtekanja zraka okrog krila
b) izpodrinjenega zraka
c) mejne plasti
kat00vpr15odgA
A-16. Katera trditev glede vzgona je pravilna?
a) Vzgon nastaja le na zgornji strani krila
b) Vzgon se enakomerno porazdeli po celem krilu
c) Vzgon nastaja kot posledica nadtlaka na spodnji strani in podtlaka na zgornji strani krila
kat00vpr16odgC
A-17. Katera razdelitev sil vzgona na ukrivljenem nesimetričnem profilu je pravilna?
a) 1/3 nadtlak na zgornji strani, 2/3 podtlak na spodnji strani
b) 2/3 podtlak na zgornji strani, 1/3 nadtlak na spodnji strani
c) 2/3 nadtlak na zgornji strani, 1/3 podtlak na spodnji strani
kat00vpr17odgB
A-18. Kje na jadralnem padalu prevladuje podtlak?
a) Pod krilom
b) Na zgornji strani krila
c) V krilu
kat00vpr18odgB
A-19. Debelejši-višji profili imajo:
a) majhen vzgon pri visokih hitrostih
b) velik vzgon pri nizkih hitrostih
c) manjši upor pri trim hitrosti
kat00vpr19odgB
A-20. Kaj dosežemo s krajšanjem sprednjih nosilnih vrvic?
a) Vpadni kot se zmanjša, jadralno padalo leti hitreje
b) Vpadni kot se spremeni, jadralno padalo leti počasneje
c) Pri vzletanju krilo ne bo imelo tendence prehitevanja
kat00vpr20odgA
A-21. Katera trditev je pravilna pri uporabi pospeševalnika:
a) poveča se hitrost in dolet, zmanjša se nadtlak v kupoli
b) lastna hitrost jadralnega padala je večja, poveča se prečna stabilnost
c) povečajo se horizontalna hitrost, propadanje in tendenca zapiranja
kat00vpr21odgC
A-22. Kaj velja pri uporabi pospeševalnika?
a) Jadralno padalo leti zaradi večje hitrosti bolj stabilno
b) Jadralno padalo je bolj občutljivo za zapiranja
c) Obstaja večja nevarnost prevlečenega leta
kat00vpr22odgB
A-23. Kaj pomeni, če so zadnje vrvice ( D- linija) jadralnega padala skrajšane?
a) Nastavljeni vpadni kot krila je povečan, spremenjena je oblika profila, obstoja možnost prekinitve vzgona
b) Jadralno padalo leti hitreje
c) Dviganje jadralnega padala je lažje
kat00vpr23odgA
A-24. Kaj se lahko zgodi, če se A in B nosilne vrvice z uporabo podaljšajo?
a) Jadralno padalo lahko gre v prevlečen let in v njem ostane
b) Uporaba pospeševalnika ni dovolj učinkovita
c) Težko naredimo full stall
kat00vpr24odgA
A-25. Kam se pomika prijemališče vzgona, ko povečujemo vpadni kot?
a) Ostane na istem mestu
b) Se pomika proti zadnjemu robu profila
c) Se pomika proti prednjemu robu profila
kat00vpr25odgC
A-26. Pri počasnem letenju povečujemo vpadni kot, zato:
a) se upor povečuje
b) upor se ne spreminja
c) aerodinamične sile se zmanjšajo
kat00vpr26odgA
A-27. Nevarnost prekinitve vzgona je posebno velika pri:
a) močno zavrtem krilu in velikih vpadnih kotih
b) popuščenih krmilnih vrvicah
c) hitrem letenju
kat00vpr27odgA
A-28. Kaj je nevarno, kadar predolgo močno zaviramo:
a) pri pristajanju jadralno padalo ne bo dovolj zavrto
b) lahko pride do odtrganja zračnega toka (prevlečen let, full-stall)
c) v pristanku bomo imeli nizko horizontalno hitrost
kat00vpr28odgB
A-29. Pri popolnem zlomu vzgona:
a) vzgona ni, horizontalna hitrost je nič, tlak v krilu pade
b) vertikalna hitrost se močno poveča
c) a) in b) je pravilno
kat00vpr29odgC
A-30. Kaj lahko poveča tendenco jadralnega padala k stabilnemu prevlečenemu letu?
a) Vlažno ali mokro krilo
b) Povečana propustnost blaga, podaljšane A in B nosilne vrvice
c) a) in b) je pravilno
kat00vpr30odgC
A-31. Kaj se lahko zgodi, če so krmilne vrvice nastavljene 40 cm prekratko?
a) Vzlet ni mogoč
b) Jadralno padalo leti prepočasi, vpadni kot je močno povečan, možnost zloma vzgona
c) Vzlet je mogoč samo na položnem vzletišču
kat00vpr31odgB
A-32. Kaj je posledica 15 cm predolgo nastavljenih zavor?
a) Potrebni so bolj globoki potegi krmilnih vrvic
b) Hitrost letenja je premajhna
c) Vzlet ni mogoč
kat00vpr32odgA
A-33. Iz polare hitrosti jadralnega padala lahko razberemo:
a) maksimalni nagib v kroženju
b) horizontalno hitrost in vertikalno hitrost pri različnih vpadnih kotih
c) dopustno največjo hitrost
kat00vpr33odgB
A-34. V polarnem diagramu je točka najmanjšega propadanja (Priloga št. 1):
a) B
b) A
c) C
kat00vpr34odgA
A-36. Kdaj dosežemo hitrost najboljšega planiranja pri jadralnih padalih razreda A-B?
a) Kadar letimo s 25% uporabo pospeševalnika
b) Pri »trim« hitrosti jadralnega padala
c) Če zaviramo približno 50%
kat00vpr36odgB
A-37. Običajno ima jadralno padalo razreda A-B najmanjše propadanje pri naslednjem načinu letenja:
a) rahlo zavrto
b) 20-40 cm zavrto
c) nezavrto
kat00vpr37odgB
A-38. Če leti jadralno padalo z minimalno hitrostjo:
a) je vzgon večji od upora
b) sta vzgon in upor enaka
c) je krilo maksimalno dopustno zavrto
kat00vpr38odgC
A-39. Drsno število pove:
a) kako drsi jadralno padalo
b) kakšno je razmerje med preleteno vodoravno razdaljo in izgubljeno višino
c) kakšno je razmerje med Vh in vpadnim kotom
kat00vpr39odgB
A-40. Kakšno fineso ima jadralno padalo, ki v mirnem ozračju iz 600 m relativne višine preleti razdaljo 4,2 km?
a) 6
b) 7
c) 1:4
kat00vpr40odgB
A-41. Jadralno padalo preleti razdaljo 1800 m v brezveterju pri višinski razliki 300 m. Kako daleč preleti isto jadralno padalo pri višinski razliki 2100 m?
a) 12,6 km
b) 4,8 km
c) 5,3 km
kat00vpr41odgA
A-42. Če je lastna hitrost jadralnega padala 34 km/h in piha čelni veter 17 km/h:
a) se drsno razmerje podvoji
b) se drsno razmerje razpolovi
c) se drsno razmerje zmanjša za 17 %
kat00vpr42odgB
A-43. Katera hitrost je lastna hitrost letenja?
a) Hitrost gibanja glede na okoliški zrak
b) Hitrost gibanja glede na tla
c) Hitrost vetra
kat00vpr43odgA
A-44. Katera hitrost je najvažnejša za letenje?
a) Potovalna hitrost
b) Hitrost letenja glede na okoliški zrak
c) Hitrost vetra
kat00vpr44odgB
A-45. Če leti pilot jadralno padalo nezavrto:
a) je v turbulentnem zraku bolj dovzetno za zapiranja
b) obstaja nevarnost, da bo pilota prehitelo
c) Je v turbulentnem zraku manj dovzetno za zapiranja
kat00vpr45odgA
A-46. S kakšno hitrostjo naj teoretično leti pilot v termičnem dviganju, da bo dosegel maksimalno dviganje?
a) Z minimalno hitrostjo
b) S hitrostjo najboljše finese
c) S hitrostjo minimalnega propadanja
kat00vpr46odgC
A-47. Kakšne zavoje naj dela pilot v šibkih širokih termičnih dviganjih?
a) Z obojestranskim zaviranjem in nagibom s težo popolnoma nazaj
b) Jadralno padalo vodi v zavoj z manjšo hitrostjo in blagim nagibom telesa
c) Z močnim zaviranjem na notranji strani in brez nagiba s težo
kat00vpr47odgB
A-48. Večja krilna obremenitev povzroči:
a) višji tlak v krilu, večjo trim hitrost, večje propadanje, povečano odzivnost krila
b) bolj varno izvedbo ušes in manjši vpadni kot
c) večjo stabilnost in odpornost na zapiranja in manjšo horizontalno hitrost
kat00vpr48odgA
A-49. Kako vpliva povečanje krilne obremenitve na hitrost?
a) Hitrost se zmanjša
b) Hitrost se poveča
c) Ne vpliva
kat00vpr49odgB
A-50. Kako vpliva povečanje krilne obremenitve na maksimalno hitrost?
a) Hitrost se zmanjša
b) Hitrost se poveča
c) Hitrost ostane ista
kat00vpr50odgB
A-51. Težji piloti letijo z enakim jadralnim padalom v primerjavi z lažjimi piloti:
a) enako hitro
b) pri čelnem vetru počasneje
c) hitreje
kat00vpr51odgC
A-52. Upor jadralnega padala sestavlja:
a) upor trenja
b) tlačni (oblikovni) upor in induciran upor
c) a) in b) je pravilno
kat00vpr52odgC
A-53. Zaradi izenačevanja tlaka na koncih krila nastane:
a) upor trenja
b) inducirani upor
c) površinski upor
kat00vpr53odgB
A-54. Krila z večjo vitkostjo imajo:
a) manjši induciran upor
b) večji induciran upor
c) nimajo več induciranega upora
kat00vpr54odgA
A-55. Nihalna stabilnost pomeni:
a) stabilnost jadralnega padala po prečni in vzdolžni osi
b) stabilnost jadralnega padala pri zlomu vzgona
c) stabilnost jadralnega padala po navpični – vertikalni osi
kat00vpr55odgA
A-56. Pri nenadnih sunkih vetra in pri letu v območje z močnimi termičnimi dviganji nastane moment, ki povzroči močna nihanja okoli:
a) vzdolžne osi jadralnega padala
b) prečne osi jadralnega padala
c) a) in b) je pravilno
kat00vpr56odgC
A-57. Upor telesa se pri naraščajoči hitrosti letenja pri istem vpadnem kotu povečuje:
a) linearno (premočrtno) s hitrostjo
b) s kvadratom hitrosti
c) ostaja približno enak
kat00vpr57odgB
A-58. Upor, ki ga povzroča obtekajoči zrak, se glede na povečanje površine krila pri isti hitrosti poveča:
a) s kvadratom
b) polovično
c) linearno (premočrtno)
kat00vpr58odgC
A-59. Letenje v zavoju pomeni:
a) manjše propadanje
b) enako propadanje
c) večje propadanje
kat00vpr59odgC
A-60. Katera dodatna sila deluje, za razliko od letenja naravnost, na jadralno padalo pri zavijanju?
a) Centrifugalna sila
b) Zavojni upor
c) Poteg krmilnih vrvic
kat00vpr60odgA
A-61. Kaj se dogaja s krilno obremenitvijo v zavoju glede na normalen let?
a) Obremenitve ostanejo nespremenjene
b) Obremenitve na krilo se v zavoju zaradi centrifugalne sile vedno povečajo, stopnja obremenitve pa je odvisna od nagiba in intenzivnosti zavoja
c) Obremenitve na krilo se v zavoju povečajo samo pri ostrih zavojih
kat00vpr61odgB
A-62. Vzletni prostor moram izbrati tako, da:
a) je zaščiten od vetra
b) če naenkrat zapiha hrbtni veter lahko še vzletimo
c) je dovolj velik in omogoča varno prekinitev vzleta
kat00vpr62odgC
A-63. Kdaj se izvaja 5 kontrolnih točk?
a) Ko je jadralno padalo položeno in vrvice razpletene
b) Tik pred vzletom, ko je pilot pripravljen na vzlet
c) Preden si pilot namesti letalni sedež
kat00vpr63odgB
A-64. Moje jadralno padalo ima cca. 40 cm dolgo razpoko v 3. celici. Ali lahko kljub temu poletim?
a) Da
b) Ne
c) Le pri zadostnem čelnem vetru
kat00vpr64odgB
A-65. Kako prekinem vzlet?
a) Z močnim enostranskim potegom krmilne vrvice
b) Potegnem B linijo na eno strani
c) Z obojestranskim zaviranjem jadralnega padala
kat00vpr65odgA
A-66. Pri jadranju ob pobočju ne smem nikoli obračati:
a) proti pobočju
b) proti vetru
c) z vetrom
kat00vpr66odgA
A-67. Kaj stori pilot takoj po pristanku?
a) Preveri svojo opremo
b) Zabeleži svoj polet v knjižico letenja
c) Pobere svoje jadralno padalo in se umakne s pristajalnega prostora
kat00vpr67odgC
A-68. Kako pristajam na pobočju?
a) Vedno proti vetru
b) Prečno na pobočje
c) Po pobočju navzdol
kat00vpr68odgB
A-69. Močno zategnjena – prekratka prsna vez letalnega sedeža:
a) poveča možnost rotacije okrog navpičnice
b) oteži krmarjenje s prenosom teže
c) a) in b) je pravilno
kat00vpr69odgC
A-70. V turbulentnih razmerah mora pilot:
a) pospešiti hitrost letenja
b) s krmilnimi vrvicami aktivno spremljati položaj krila
c) nekoliko zavreti jadralno padalo in počakati, da turbulenca mine
kat00vpr70odgB
A-71. Z izrazom »twist« v jadralnem padalstvu označujemo:
a) močno nihanje okrog vzdolžne osi
b) navitje vrvic
c) način vzvratnega vzleta s prekrižanimi rokami
kat00vpr71odgB
Sponzorji
