S pticami si delimo nebo!
To je slogan, ki ga člani DJP Lintvar zelo radi uporabljamo. Vendar si jadralni padalci na žalost neba ne delimo samo s pticami. Delimo si ga še z marsikaterimi drugimi uporabniki zračnega prostora. Če se v zraku srečata kralj in kraljica, je to lahko romantična štorija. V kolikor pa se v zraku srečata padalec in jekleni 777, pa se romantika hitro razblini.
Z namenom, da bodo ure v zraku čim bolj prijetne in da jadralni padalci ne bomo pozabili na ureditev zračnega prostora, je 2. 2. 2017 DJP Lintvar organiziralo predavanje o zračnem prostoru. Predavanje je pripravil Damjan Jazbec, kontrolor zračnega prometa in se ga je udeležilo 28 jadralnih padalcev in zmajarjev.
Spregovorili smo o razredih v zračnem prostoru in izpostavili razred G, kjer je dovoljeno leteti tudi jadralnim padalcem. Pri tem smo izpostavili tudi spremembe, ki so bile sprejete v letu 2016. Spremembe se nanašajo na področje Menine planine, Mozirja in Golt in na zmanjšanje CTR področja mariborskega letališča. Za doprinos k novi ureditvi razreda G se gre zahvaliti predvsem ZPLS (Srečko Jošt z ekipo).
Za prvo področje je bil pripravljen predlog, ki odpravlja problem letenja »v senci« Menine planine. Po dosedanjih pravilih je bilo tam mogoče leteti le do 300 metrov nad terenom (tudi preko Mozirja in vse do Golte). Nov predlog so pripravili predvsem jadralni letalci. V sprejeti in objavljeni novi karti je sedaj na tem področju oblikovan nov volumen TMA Ljubljana 3, razreda C, s spodnjo mejo 5.500 ft MSL. Bolj preprosto povedano – prosti letalci lahko letimo do spodnje meje tega prostora, to je približno do 1670 metrov MSL (nadmorske višine). Višje absolutno ne smemo leteti, saj je v C prostoru dovoljeno le kontrolirano letenje, prav tu pa tudi prihajajo letala zelo nizko v doletu proti Brniku! Ta sprememba nam tudi na področju Dobrovelj omogoča malenkost višje letenje. Na novi VFR karti je z grafičnim znakom jadralnega padala označeno vzletišče Dobrovlje, tako da so ostali uporabniki še posebej opozorjeni na našo dejavnost. Za vzletišče se ureja tudi postopek registracije, ki bo verjetno končana in potrjena v naslednjih mesecih, so ga pa pripravljalci karte na njo že umestili.
Za področje severozahodnega dela CTR Maribor je Srečko Jošt na sestanku osebno opozoril na problematiko letenja jadralnih padalcev in jadralnih zmajarjev iz vzletišča pri zgornji postaji pohorske vzpenjače, saj sta bila do sedaj vzletna točka in pristajalno mesto v področju CTR-a. S strani Kontrole zračnega prometa Slovenije je bilo predlagano, da ZPLS v pisni obliki poda pripombe in predlagane rešitve. To je bilo nato narejeno in poslano na njihov naslov. Po čakanju na njihov odgovor in postavljenem vprašanju, kako je z zadevo, je bilo sporočeno, da so dopis ZPLS poslali v vpogled in podajo mnenja mariborski kontroli. To severozahodno področje je sedaj oblikovno spremenjeno. CTR je zožen, a vseeno ni v celoti urejen tako, kot je predlagal ZPLS, saj je izven CTR-a le vzletna točka, največkrat uporabljano pristajalno mesto pa je ostalo znotraj omenjenega prostora. Je pa sedaj mogoče vzleteti in odleteti v smeri proti severozahodu ter tudi na daljše prelete proti zahodu brez kršenja zračnega prostora, kar do sedaj ni bilo mogoče, saj je bilo vzletišče znotraj CTR in je bilo letenje z jadralnimi padali tu uradno prepovedano. Vsekakor še enkrat hvala Srečko Joštu, ki je doprinesel k tem pozitivnim spremembam zračnega prostora v dobro vsej padalski srenji.
VFR karta je torej zadeva, ki jo je možno na pobudo uporabnikov zračnega prostora spreminjati. Lepo je videti, da smo v zadnjih letih tudi prosti letalci prišli do stopnje, da se ve, da »obstajamo« in da se uredi tudi kakšna zadeva, ki je v naše dobro. Mogoče bi se v prihodnosti le lahko začelo razmišljati v tej smeri, da bi tudi E prostor postal dostopen za jadralne padalce. Dejansko ni nobenega razloga, da ne bi mogli tam leteti, razen tega, da so pred več kot 20 leti trije jadralni padalci leteli tam kjer se ne sme, zaradi česar še danes plačujemo za njihove napake.
Več o sami ureditvi zračnega prostora najdete na povezavi: https://www.sloveniacontrol.si/
Mojca Pišek, DJP Lintvar
Z rdečo so obarvana območja, kjer zaradi prehudih omejitev ali celo popolne prepovedi preletaško letenje ni možno. Močneje so obarvane CTR cone, v katerih je prosto letenje povsem prepovedano, drugje je dovoljeno do višine 300 m nad tlemi. To je še za lokalno pobočno jadranje komajda dovolj, za prelete pa ta področja ne pridejo v poštev.
V pretežnem delu Slovenije smo prosti letalci navzgor omejeni z višino 750 m nad tlemi. Svetla izjema je SZ del države, kjer lahko stebre navijamo do 2900 m nadmorske višine.
So letalske avtoceste, po katerih se pretaka največji del zračnega prometa. Po teh poteh letijo letala pogosto in redno, marsikdaj tudi hudičevo nizko. V vzhodni Sloveniji jim pripada ves prostor od 750 m nad terenom navzgor, zato je možnost bližnjega srečanja nad to višino povsod zelo resna, prav posebej pa še v bližini teh nebodijihtreba koridorjev.
To so tista področja, ki bi bila sicer prav dobra za jadranje, a se nahajajo v prepovedanem zračnem prostoru, povrhu pa so so v bližini še letalski koridorji. Tem točkam se je kljub zapeljivi privlačnosti potrebno prav zares in brez vsakega izgovora izogniti.
Vzletišča Zahod
|
Vzletišča Vzhod
|
Mape so informativne narave in niso za uradno uporabo.