Čevapi v Črni gori in sljadoljed v Shiphteriji

Dva kombija željnih dopusta, avanture in druženja sta se na pot proti Črni gori odpravila v četrtek zvečer 5. maja, kamor smo prispeli v jutranjih urah in pri Zokiju v Andrijevici dobili »zajtrk«, malo poležali, nato pa že preizkusili teren Jejevica, kjer se je odvijalo svetovno prvenstvo v natančnem pristajanju z jadralnimi padali, prvo od sklopa štirih letošnjih tekmovanj.

Naša ekipo je sestavljalo 15 udeležencev, večinoma rekreativcev, nekaj od nas pa tudi tekmovalcev. Vreme je bilo podobno kot v vseh Evropi v tem času, kar pomeni zelo spremenljivo in tudi vetrovno. Na petkovem treningu je na pristanku bilo ob koncu zelo pestro, saj je potegnil močan sever in se je pristajalo dobesedno v rotorju, pa še močna termika je začinila pogoje, ki so jih tisti, ki so bili v zraku občutili kar s stisnjenimi zobmi. Vse se je končalo brez poledic, sam pa lahko rečem, da že dolgo (če sploh kdaj) nisem videl takšnih razmer in »akrobatskih vložkov« v tako kratkem času. Seveda je hitro organizator zaprl vzletišče, ampak nekateri niso želeli s prevozi dol. Po treningu je sledila svečana otvoritev in večerja, nato pa nepozabna fešta, ki sta jo priredila Mičo in Nina.

V soboto smo tekmovalci odšli na Jejevico, kjer smo izvedli dve seriji in pol, netekmovalce pa je Zoki s pinzgauerjem vozil na bližnja vzletišča, kjer so uživali v vožnji, čudovitih pogledih in navsezadnje kulinariko.

Tudi v nedeljo je vreme krojilo tekmovanje in za las smo izpeljali četrto serijo in zaključili tekmovanje. Po 15h se je vreme stabiliziralo in večina je opravila zelo lep polet iz Balja. Zvečer je sledila podelitev v restavraciji pri jezeru ob podpori beograjskega benda, sestavljenega iz samih akademskih glasbenikov, ki nas je dobro povezala kulturno in športno. Zmagovalec svetovnega pokala Montenegro je postal srb Goran Djurković s 4 cm, drugi naš šampijon Matjaž Sluga z 10cm, tretji pa aktualni evropski prvak Dejan Valek prav tako iz Srbije. Pri ženskah je zmagala Tamara Kostič (Srbija), pred Edino Szabone (Madžarska) in Marketo Tomaškovo (Češka).

V ponedeljek zgodaj zjutraj smo se selili proti naslednjemu cilju – Albanija. Pot nas je vodila mimo Skadarskega jezera proti Draču, kjer smo iskali klif, kjer se leti ob morju, vendar dostopa nismo našli, pa tudi smer vetra ni bila ugodna. Obala Albanije je sicer lepa, žal na določenih mestih kar onesnažena, predvsem jo »onesnažujejo« novi objekti, ki rastejo kot gobe po dežju in vsi smo se spraševali, kakšna mora biti poletna sezona, glede na infrastrukturo. Pojdite pogledat in sporočite!

Prispemo v Vloro, kjer ekipa iz prvega kombija že opravi prvi trening let (tekmovalci), rekreativci pa si privežejo dušo ob panoramskem poletu. Namestimo se v hotel in okoliške apartmaje, snedemo večerjo in prijetno utrujeni zaspimo, nekateri pa hop v mesto.

Albania open, kakor se imenuje slednje tekmovanje velja za eno bolje organiziranih tekmovanj v natančnem pristajanju in na letošnjem je sodelovalo kar 116 tekmovalcev iz 14 držav. Tekmovanje poteka 17 let zapored, organizator pa res dobro poskrbi za organizacijo in nagrade. Mogoče le malce šepa organiziranost pri prilagajanju vremenu, vendar je to treba vzeti v zakup, da smo le na Balkanu. V sredo se je tekmovanje začelo. Vožnja z vojaškimi kamioni na vzletišče traja 45 min in je zanimiva, saj ob vožnji res spoznaš Albanijo v živo. Od mestnega vrveža, neurejenih cest z velikanskimi luknjami, gradbišča, ki se nikoli ne zaključijo, višje proti vzletišču pa pastirje z ogromnimi čredami ovac, koz ter potepuškimi psi.

Tekmovalni pogoji so zanimivi, nekateri bi rekli enostavni (sam se ne strinjam), saj na plaži, kjer se pristaja piha rahel veter iz morja, ki je res laminaren, tako da so bili rezultati res natančni in vsak pristanek slabši ob 5 centimetrov je pomenil slab rezultat. Dva dni nam je pogoje krojil veter, saj je postajal vse močnejši, na vzletišču je to pomenilo bočni ali celo malo hrbtni veter jakosti 5 m/s, kar je bilo že na meji regularnosti (beri – varnosti). Tako smo do sobote naredili tri serije in skoraj končali četrto, ki jo je veter »odpihnil«, saj je na vzletišču ostalo 35 tekmovalcev. Naši rekreativci so si v petek ogledali in super leteli nad Dhermijem, kjer jih je navdušila (še) neokrnjena narava.

Končni rezultati so dali zmagovalca, ki je za glavno nagrado dobil padalo OZONE po izbiri ter lepo finančno nagrado. Zmagovalec je Mile Jovanovski, makedonec znan mnogim slovencem, ki s svojima sinovoma Martinom in Borjanom označuje Makedonijo na svetovne padalskem zemljevidu tako v preletih, kot natančnem pristajanju. Drugo mesto sta si delila naša tekmovalca Jaka Gorenc in Matjaž Ferarič, Matjaž Sluga pa je zasedel četrto mesto. Zvečer je sledila podelitev in zaključek v velikem slogu ter 17 ur dolga pot proti Sloveniji, kjer nas je spet pričakal dež.

Večina nas je nad odpravo navdušena in že pripravljamo naslednjo avanturo po Balkanu, o čemer boste obveščeni pravi čas, da se nam pridružite.

Damjan Čretnik, DJP LINTVAR

 

Povzetek rezultatov svetovni pokal Črna Gora:

1. Goran Djurkovič – Srbija, 4 točke
2. Matjaž Sluga – Slovenija, 10 točk
3. Dejan Valek – Srbija, 16 točk

10. Damjan Čretnik – 213 točk
11. Jaka Gorenc – 477 točk
12. Matjaž Ferarič – 527 točk

Rezultati Albania open:

1. Mile Jovanovski – Makedonija, 3 točke
2. Jaka Gorenc – Slovenija, 4 točke
3. Matjaž Ferarič – Slovenija, 4 točke
4. Matjaž Sluga, 5 točk

8. Damjan Čretnik, 9 točk
9. Anton Svoljšek, 25 točk
10. Poldi Gorenc, 79 točk
11. Rok Preložnik, 528 točk