Makedonija

Posted on November 19, 2017 by Niko

Kruševo, 8. – 19.8.2017

Težko pričakovana odprava Makedonija se je končno zgodila. Odpravili smo se z dvema kombijema in igralci v balkanski predstavi smo bili naslednji:

Damjan Čretnik, Jože Spevan, Franjo Mlakar, Rok Vegelj, Andrej Šlegl, Bojan Padjen, Mitja Šuštar, Robi Oblak, Franc Unuk, Rok Rup, Drago Potočnik, Rado Voglar, Nancy, kasneje pa se nam v bajti pridruži še mulc Mitja Jančič.

Naš kombi je štartal v torek popoldan iz Ptuja. Pred Zagrebom smo pobrali še Woseka in to je bilo to. Vozili smo celo noč in v jutranjih urah prispeli v Kruševo. Res smo malo poležali, a ker smo prišli letet, nam nekako ni bilo do spanca. Šli smo na štart, saj je bila napoved obetavna. Pričakalo nas je veliko vetra in nisem bila več tako prepričana, da bom odletela, sploh potem, ko dobim še informacijo, da je popoldan napovedan razvoj oblakov. Vseeno sem dočakala par sekund zatišja, da sem lahko odletela.

Ja – to je to. Ravnina, ki te ljubim ravnina!

Makedonija nam je ponudila kar nekaj lepih letalnih dni, pa tudi nekaj zelo vetrovnih. Takrat smo se šli turiste. Obiskali smo Ohridsko jezero z etno selom in Sveti Naum. Podali smo se tudi na Treskavec, vendar tam nismo leteli. Pa tudi kopanje v makedonskih Pamukalah smo doživeli.

Letenje je bilo tipično ravninsko, nas je pa vse dni spremljal severovzhodni veter, ki je bil nekaj dni kar močnejših jakosti. Tako smo leteli od trikotnikov, do preletov z vetrom. Dviganja so bila bolj šibka, je pa bilo občasno v zraku kar pestro. Višine so se gibale med 2500 in 3000 metrov.

Na pristanku so nas običajno pričakali otroci.

Sama sem v Makedoniji naletela 25 ur in sem bila z letenjem zelo zadovoljna. Prelet s pristankom v Grčiji je definitivno eden od mojih lepših preletov, ne samo po kilometrih, ampak predvsem po vsej tisti pozitivni energiji in zanimivemu in doživetemu vračanju, ki da takšnemu preletu še poseben pečat. Skoraj pol poti sem letela z Wosekom, kateremu se na tem mestu iz srca opravičujem, ker sem ga v zadnjih trenutkih pustila samega in mu pri vračanju nisem pomagala s svojimi blond lasmi. Upam, da bova to še kdaj ponovila in da bova takrat ostala skupaj vse do bridkega konca.

http://xcglobe.com/pilots#show-flight/2027601/

Globalno gledano si drznem reči, da smo Makedonijo zapuščali srečni. Zadnji dan je v kombiju padlo kar nekaj osebnih rekordov – od višinskih do dolžinskih, kar je potrdilo, da smo se pravilno odločili, ko smo našo odpravo nenačrtovano podaljšali za dva dni (seveda zaradi dobre vremenske napovedi).